Piše: Blagovest.si
Sabina ni več vedela, na koga se obrniti. Njen sin Federico je bil že obsojen na smrt s šestimi rakavimi tumorji na možganih. Kemoterapija ni pomagala, samo trije od šestih tumorjev so bili odstranljivi s kirurškim posegom. Pa še tam je bilo tveganje zelo veliko, je poročal portal dnevno.hr.
Jasno je bilo torej, da je upanja zelo malo, saj problema niso mogli rešiti niti najboljši zdravniki z Inštituta za onkologijo v Milanu. Deček je imel komaj štiri leta, trpel je in počasi usihal, a je kljub temu mamo tolažil. Njegova mati Sabina pa je bila tedaj daleč od Cerkve in Boga. Imela pa je prijateljico Lauro, ki je bila članica molitvene skupine v Milanu. Začela je z molitveno verigo – devetdnevnico za malega Federica. Devet članov molitvene skupine so v teh devetih dneh ves čas častili Najsvetejše in postavljali Federica v Jezusovo prisotnost ter molili za ozdravljenje.
Sprva ni kazalo, da bi prišlo do izboljšanja. Ob koncu devetdnevnice je bolezen celo napredovala. Laura pa ni izgubila upanja. V tistih dneh je bil v Milanu na obisku duhovnik Antonello, ki je bil sicer misijonar v Braziliji. V cerkvi sv. Antona je organiziral mašo za ozdravljenje. Laura je k udeležbi pri maši povabila tudi Sabino, ki pa se ji je upiralo, da bi bila navzoča pri maši. Vendar je nato pristala, čeprav ni imela nobenega upanja več. A ni imela več kaj izgubiti.
Duhovnika, ki sta sodelovala pri maši, sta ji bila simpatična. V tem času ji je Federico sedel v naročju in spal. Na koncu svete maše pa je Antonello izpostavil monštranco z Najsvetejšim in jo nesel po cerkvi. Federico ga je začel spremljati s pogledom. Antonello ni hitel, blagoslavljal je cerkev, prosil Jezusa, da se dotakne vsakega srca in telesa, ki je bilo prisotno, tako kot je pred dva tisoč leti to počel med množicami. Ko se je približal Sabini, je opazil malega shujšanega dečka brez las v njenem naročju. Približal se je in mu dal blagoslov z Najsvetejšim ter na Federika položil roko.
Več si lahko preberete TUKAJ.
