Piše: Špricerjev Pepi
Če še ne veste: po službeni dolžnosti vsak dan berem policijska poročila o junakih nočne kronike. In posebej v pasjih dneh je navada, da Slovenci radi kaj cuknemo in pogledamo v kozarec zares globoko, potem pa se meni nič tebi nič spravimo za volan.
No, dokler so rezultati takega početja samo policijske kontrole, kjer grešniki pihajo v pojočo travico kot otroci v zmaja Tolovaja, še nekako gre. Problem je, ko v stanju, ki se ga menda ne zavedajo, naredijo kakšno hujšo traparijo in se izgovarjajo, da so jedli pijanega krapa ali pijano nevesto. To se je sicer večkrat zgodilo tudi med znanimi Slovenci. Še dobro se spomnim vragolij meni ljubega dolenjskega večnega mladinca Toneta Anderliča, ki ga popularno imenujejo »Vinska mušica« (no, Mladina ga je takrat imenovala »Maligan«). Pa seveda Zmaga pl. Jelinčiča, ki je nekoč zletel s ceste s službenim avtom, nato pa razširil govorico, da so ga zrinili »ta beli«. In smo nato ugotovili, da je bil morda kriv kakšen haložan, ljutomerčan ali pa šentjanževec. Zagotovo pa se ne strinjam s tistimi, ki trdijo, da pitje alkoholnih pijač poslabšuje kakovost vida. Namreč, če ga malo preveč cuknem, vidim dvojno. V takem stanju pa ni dobro iti v kino, saj lahko enemu človeku zaračunajo dve vstopnici.
Očitno pa bo treba uvesti tudi policijske kontrole za tiste, ki so pijani ne samo za volanom, ampak tudi za računalnikom. Včasih imam občutek, da moji najljubši slovenski intelektualci, kot so npr. Alem Maksuti, Anis Ličina in Dejan Jefim, nekoliko preveč pogumno razkazujejo svoj izjemen intelekt. In se zanje bojim, saj bi jih lahko kakšen možganožer celo napadel in ubil. Skrbi me tudi za Vero Kozmik Vodušek, ki je zadnje čase spet v pogonu in sprašuje naokrog, ali so cerkve po Sloveniji še osvetljene…
