Iz leta v leto se zdi nemogoče rekonstruirati ekonomsko zgodovino rimskega imperija zaradi izgubljenih 107 knjig Livijeve zgodovine Rima. Vendar so nekaj podobnega tem zapisom uspeli pridobiti, in sicer iz najmanj verjetnega kraja – iz ledenika v osrednji Grenlandiji. Dokument ni zapisan v latinščini, ampak v “svincu”. Svinčene emisije, ki nastanejo pri rudarskih dejavnostih v severni Evropi, so dosegle Grenlandijo in bile zaradi sneženja sprane. Sneg se je nakopičil, spremenil v led in ohranil zapis, ki sega že na tisoče let nazaj.
Analize vzorcev ledu z Grenlandije se že dolgo uporabljajo za sledenje globalnim podnebnim spremembam, ki so zabeležene v kisikovem izotopu v zamrznjeni vodi. Projekt za merjenje starih svinčenih emisij v analizi vzorcev je začel Andrew I. Wilson, arheolog na Univerzi v Oxfordu, ki je študiral rimsko gospodarstvo. Tudi francoska raziskovalna ekipa je s tovrstnimi meritvami poskusila v devetdesetih letih, toda dr. Wilson je verjel, da bi nova tehnologija lahko omogočila celovitejši pristop s sodelovanjem Jožefa R. McConnella, ki je vodilni strokovnjak za analizo ledu na raziskovalnem inštitutu v Renu.
Globoka grenlandska ledena jedra je težko doseči, saj lahko traja tri ali štiri leta, da zvrtajo v sam temelj. Vendar je dr. McConnell vedel, da je treba prenehati vrtati, ko se je sveder zataknil pri približno dva tisočih metrih. Vseeno je analiza ledu zabeležila 40.000 let sneženja. V laboratoriju pa za analizo ledu uporabljajo zgornji del (pri približno 1.400 metrih), kar ustreza letom med 1235 pred Kristusom do 1257 po Kristusu. V laboratoriju so led razrezali in ga stopili, tako so izmerili količino svinca. Ko so vzorce ledu talili s hitrostjo dva centimetra na minuto, je ekipa McConnella ugotovila, da lahko opravijo 12 meritev na leto skozi celotno rimsko dobo.
Najvišje in najnižje točke prisotnosti svinca v ledu kažejo na pomembne dogodke v Rimskem cesarstvu
Neprekinjen zapis onesnaževanja s svincem ni tako dober, kot če bi imeli podatek o rimskem bruto domačem proizvodu, ki ga nihče ne pozna, vendar se zdi, da odraža splošno ekonomsko zdravje rimske države. Rezultati, objavljeni v ponedeljkovem Zborniku Nacionalne akademije znanosti, kažejo nihajno črto, katere najvišje in najnižje točke ustrezajo pomembnim dogodkom v rimski zgodovini. Svinčene emisije so se povečale v obdobjih miru in blaginje, kot je Pax Romana, ki je trajal 206 let (od leta 27 pr. n. št. do leta 180 n. št.), in padle med državljanskimi vojnami, ki so se zgodile pred Paxom in dvigom moči cesarja Avgusta. Zabeležili so tudi izjemne padce svinčene emisije, ki so sovpadale z Antoninsko kugo, ki je trajala od leta 165 n. št. do leta 180 n. št., poroča New York Times.
Svinec so uporabljali za izdelavo denarija
Svinec se je v rimskem gospodarstvu pogosto uporabljal za izdelavo vodovodnih cevi in za čolne. Njegova proizvodnja pa je bila tudi sredstvo za osrednjo gospodarsko dejavnost, za uporabo srebra za kovance Rimljanov, “denarius”. Srebro nastane v svinčevih rudah in proces ločevanja srebra iz svinca pri visokih temperaturah je bil glavni vir izpustov svinca v zraku. V zgodnjem rimskem cesarstvu je bil namreč denarius iz stoodstotnega srebra. Toda pod cesarjem Nerom (leta 64 n. št.) se je delež srebra zmanjšal na 80 odstotkov, saj je država reciklirala srebrne denarije v slabšo kvaliteto. Te spremembe so sovpadle in so morda posledica padca proizvodnje srebra, prav tako pa je padec emisij svinca zabeležen v analizi vzorca ledu Grenlandije, kmalu po 60. letu. Pod vladavino cesarja Trajana se je od leta 103 do leta 107 n. št. ponovno začela izdelava kovancev iz novega srebra in ta zgodovinski dogodek se odraža tudi v kratki konici onesnaževanja s svincem, ki se konča v letu 107. V času cesarske krize od leta 235 do leta 284, ko se je cesarstvo skoraj zrušilo pod pritiskom notranjega razdora, invazije barbarov in ciprske kuge, so se emisije svinca, ki se odražajo v analizi ledu, izjemno zmanjšale. Nato si je gospodarstvo, po stopnjah svinca, za malenkost opomoglo, a se je začelo zadnje obdobje upada, ki sta ga zaznamovala umik rimskih legij iz Velike Britanije v začetku 5. stoletja in propad zahodnega rimskega imperija v letu 476.
Gospodarski zgodovinarji so poskušali rekonstruirati bruto domači proizvod Rimskega cesarstva, vendar je prisotnih preveč domnev, je dejal dr. Wilson. “Ne morem reči, da je graf o vplivu onesnaževanja s svincem natančen odraz BDP-ja, vendar je to verjetno najboljši približek za gospodarsko zdravje v Rimskem cesarstvu, ki ga imamo,” je dodal.
A. G./Nova24TV
