Trije smo, se danes nas spominja,
trije vsi na isti dan totalno
doživeli sodbo smo moralno,
vse tri več kot pol sveta preklinja.
Trije smo, smo bratje si po krvi,
Faško, Nace in pa tretji Komi,
če porajajo morda se dvomi,
vedite, da smo vsi trije prvi.
Eden prvi v tem je, drugi v onem,
tretji kar v obojem prvi hkrati,
vedno se počutimo med brati
z geslom: jaz kot vidva ne potonem.
Da smo poštenjaki, je na dlani,
Nace bil je največkrat obsojen,
Faško manjkrat, ker se zdi prismojen,
Komi vsake se obsodbe brani.
Da se bojeval je, Komi pravi,
vedno in samo za stvar pravično,
kar očitajo mu, je krivično,
drugi so, nikakor on, krvavi.
Ko odkriva se in šteje mrtve,
Komi nič ni kriv, ker ni bil zraven,
vsak pregon zato je protipraven,
on še sam prišteje se med žrtve.
Manjše sreče druga dva sva brata,
izgovarjava se večkrat v prazno,
on pa vlogico igra prijazno,
mu zato še nemogoče rata.
Brata takega lepo imeti
je zares, ponosno to poveva,
saj pričakovati zase smeva,
da zna vsem alibi priskrbeti.
