To ni kul, a vendar se dobimo
na pomenku, je sklenila Lenča,
saj je znana kot zgovorna čenča,
torej le pred publiko stopimo.
To ni kul, res, Marči je zastokal,
v opoziciji da sem do sebe,
moje namreč večje so potrebe,
je od treme skorajda zajokal.
To ni kul, se Lukec je obregnil
ob potek omizja in sestavo,
dvigal sam bi zopet rad zastavo,
jezik, ko ni vprašan, vsakič stegnil.
To ni kul, je Katarinca rekla,
da pusti me Anja na cedilu,
to v tovariškem ni, našem stilu,
ni beseda ji nikakor stekla.
To ni kul, da smo grdo jecljali,
v en glas so skočili kar vsi štirje,
izgubili lastne smo okvirje,
v koš smo se tako poceni dali.
To ni kul, vprašanja ker dobili
smo naravnost in brez predpriprave,
se tako ne dela pač predstave,
smo od treme se osramotili.
To ni kul pristavil je gledalec,
to anarhična je polomija,
slab program ima televizija,
na drug gumb pritisnil bom kazalec.
