Ga nisem videl dolgo, celo večnost,
ime bi skorajda že bil pozabil,
zdaj športni ga novinar je povabil,
presegel da slovensko bi povprečnost.
Povprečnost v športnih, drugih vseh dosežkih,
saj se povabi na pogovor tiste,
ki naj bili bi zoper ene iste,
ki zadnji čas delujejo v presežkih.
Zato je tukaj naš novinar športni,
nešportno da kot vedno se obnaša
in o financah roparja izpraša,
ki ni v poziciji nič več eskortni.
Poteka z roparjem zato debata,
ki videl nisem ga že celo večnost,
da športna potolaži se nesrečnost,
novinar sprejme roparčka kot brata.
Postavlja le strokovna mu vprašanja,
kako in kdo naj sredstva bi počrpal,
pa kdo finančne luknje vse zakrpal,
in končno, kakšna so denarna stanja.
Pa ropar, ki je dolgo bil neviden,
po športni mu ne odgovarja meri,
novinarčku zadeva se zameri,
še bolj kot običajno je rigiden.
Zdaj vem, ne bom več videl gosta zlepa,
se takih v športni blok poslej ne vabi,
ker se voditelju vse skupaj gabi,
zgubljen na koncu je kot kura slepa.
Medtem ko jezno ropal je pozornost,
ki gostom le pritiče kompetentnim,
z ravnanjem svojim skrajno impotentnim
pokazal lastno je samo prozornost.
Uspela tokrat ni mu sabotaža,
ko gostov kompetentnih ni povabil,
le z roparjem kramljal in se spozabil,
pri športu temu pravi se blamaža.
