Piše: Frančiška Buttolo
(Depolitizacija RTS kot najkrajša bližnjica udbovcev in komunistov v sam politični vrh slovenske oblasti)
Dragi so mi vsi obiski iz EU, ampak današnji me gane do srca. Depolitizacija medijev, zlasti sedanje, preveč demokratične, skoraj že antikomunistične, RTS je res nujna. Saj bomo v naslednjih mandatih ostali brez predsednika ali predsednice države, brez zunanjega ministra ali ministrice, brez najboljših, močno komunističnih, poslancev v DZ. Res sem bila srečna, ko sem med novicami na portalu siol.net danes zjutraj prebrala tole – resnično razveseljivo – sporočilo: “Podpredsednica Evropske komisije Věra Jourová danes nadaljuje dvodnevni delovni obisk v Sloveniji. V Hiši EU se bo udeležila razprave o neodvisnih medijih kot braniku pred dezinformacijami, na programu ima med drugim tudi srečanje s predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič in predsednico republike Natašo Pirc Musar.”
Očitno gre za SOS naših vrlih jugonostalgičnih družbenopolitičnih delavcev, ker jih v Sloveniji premalo gledamo, beremo in poslušamo, še manj pa jim verjamemo. Zaradi takšnega stanja naj bi vlada določila višjo obvezno mesečno naročnino na RTS oziroma na njene “produkte”. Med njimi bi moralo biti največ jugonostalgičnih vsebin, zlasti reklam za komunistično politiko, v vseh radijskih in televizijskih žanrih, na primer v seriji o pomlajevalnih kurah najbolj karizmatičnih televizijskih agentk udbe od Popita do dr. Goloba (Od mucik, pišik, mišik pa do golobic, 1970-2022).
Vso to jugonostalgično komunistično produkcijo RTS, na temeljih marksizma in leninizma iz sredine 19. stoletja, primerno okrepljenih z neomarksističnim multikulturalizmom, naj bi izdelovali v zasebnih servisih bližnjih sorodnikov glavnih sodelavcev RTS, našega nacionalnega mastodonta. Izdelovali naj bi jih, svoje komunistične medijske produkte, razni sorodniki medijskih pomembnežev, predvsem z nekdanjo najboljšo in najdražjo opremo RTS, kupljeno z denarjem davkoplačevalcev, vendar že po mesecu ali dveh dotrajano, povsem neuporabno, bato pa podarjeno nekaterim najzaslužnejšim komunistom in agentom udbe te slavne javne hiše – kot so jo v silnem komunističnem in udbovskem ponosu poimenovali kar njeni javni delavci in delavke sami.
Manj pomembni sodelavci RTS, torej manj komunistični in manj udbovski, bi dragoceno opremo lahko samo kupili, a po dostopnih cenah, na primer kak starejši avto, s katerim se noben pravi družbenozavedni proletarski novinar niti za živo glavo ne bi hotel voziti.
Kar poglejmo, znamke prevoznih sredstev, v katerih se vozi nekdanja družbenopolitična delavka RTS, ki zdaj predseduje državi! Kar poglejmo, kaj vozi nekdanja družbenopolitična delavka RTS, ki je zdaj zunanja ministrica! In poglejmo, kaj vozijo zdaj družbenopolitične delavke ali komunistične novinarke in novinarji v raznih protijanšističnih komisijah v DZ! Nepomembni komunisti na RTS pa bi morali o tej “dotrajani” podarjeni ali poceni prodani dragoceni medijski opremi samo molčati. Molčati
Navsezadnje – saj vendar ne gre za večjo gledanost in poslušanje oziroma spremljanje slovenskih javnih medijev. Vsi vemo, da gre pri sedanji medijski depolitizaciji IZKLJUČNO za večjo gledanost naše rdeče medijske gospode!
Pa niti ne, da bi jih gledali kot prestižne medijske delavce, v povezavi z njihovimi vrhunskimi izdelki. O tem morda sanja sedanje, demokratično vodstvo RTS. Neokomunistom ali antijanšistom starega, udbovskega kova pa gre izključno za to, da bi najboljše med njimi – najboljše notranje in zunanje – radijske in televizijske komunistične in udbovske sodelavce (v podzemlju, ker uradno ne obstajajo več) čimprej gledali kot glavne politike države Slovenije in v EU.
Tako, kot smo gledali enega od zunanjih sodelavcev RTS, ko je bil predsednik vlade. Tako kot gledamo zdaj predsednico države. Tako kot gledamo zunanjo ministrico. Tako kot smo gledali in še gledamo poslanke in poslance v DZ in njegovih antijanšističnih komisijah.
To se imenuje depolitizacija javnih medijev. To nam delaj, komisarka iz EU! Delajtee nam politike!
