Nek komi računal v tej je smeri:
Svojih če imel bom dosti v škatli
in če bodo prikrojeni vatli,
pa bo dve in ena vedno štiri.
Če izrinil druge od kupčije
vsakič bom, se s svojimi pajdašil,
rezultat bom vselej predrugačil,
kar enačba je hipokrizije.
Videz če dajal bom demokratski,
socialnega se prezentiral,
ves dobiček zlahka bom pobiral
po enačbi znani stari bratski.
Vneto je komi tako počenjal,
svojim vse, za druge ne ostane
nič naj, takšne je izvajal plane,
pri koritu se nenehno drenjal.
Pa prišli so fantje v revizijo,
dvainštirideset, manjka štiri,
so sesuli brž se vsi primeri,
ni dovolj za večno mimikrijo.
Smo prikrajšani, komi zastoka,
se tako po naše ne računa,
zdaj podrla se mi bo štacuna,
žalosten je, skorajda zajoka.
Šla je v nič komijeva bilanca,
novi so nadzorniki postali,
fanta spet nazaj sedet poslali,
da se glava ohladi poslanca.