Bil je svojčas hud pes na verigi,
v čelo bi te zgrizel, če spustili
bi ga s ketne in mu dovolili,
sicer pa igralec v tretji ligi.
Bil naj pes bi pasme hercegovske,
pes gonjač, da ni mu para zlepa,
trgal tja do zadnjega bi repa,
se pomešal ta med pse je lovske.
Čistokrven in pes lovski da je,
je zatrjeval vsem in še huje,
da diploma jasno dokazuje,
iz katere je prilezel staje.
Pa pogledajo ga bolj pozorno,
jazbečarska sicer so ušesa,
manjka pa tej pasmi marsičesa,
že obnaša se preveč okorno.
Mešanček je, lažna je diploma,
so rodovnik mu ponaredili,
za gonjača cucka naredili,
dokler ni prilezel do preloma.
Rep med noge zvil je, v trdo čelo
dvignil istočasno levo taco,
da prikril bi mešančkovo faco,
skril obraz spet za lažjo debelo.
Ena želja le mu je ostala,
da bi drugi psi ga ne prodali,
cucka brez obraza žrtvovali,
pot mu tlakovali na vešala.
Rep med noge in zdaj milo prosi,
Bratje, tudi vaša bo usoda
kakor moja, svoja pasja moda
jim ponuja, jih na prodaj nosi.
