Piše: Mag. Mirko Macher
Slovenski parlamentarci, ki jih v parlamentu sedi nemalo, vsakokrat tridesetkrat tri, so ujetniki manjšine puhloglavcev in kupljenih duš rdečega škrata.
Kako rdečemu škratu uspeva vsakokratni nabor parlamentarnih kremenoidov, četice iz kolesarskega proletariata večne zlobe?
Kaj vse je sposoben sproducirati slovenski izobraževalni sistem, nam kaže človek, katerega veterinarski karakter je nemogoče definirati, saj bi se njegove živali razbežale takoj, ko bi se morale izpovedati, kaj vse jim je sposoben ta veterinarski nestvor ponuditi in naložiti. In potem, ko se mu že krave smejijo, pride vidno osramočen prepričevati še tistih nekaj pametnih žvali v parlamentu, kako nujno je potrebno upoštevati voljo prvega ministra, da bo hitreje pozdravil kilo, in to tako, da ignorira celo prvo parlamentarno violino, ki od strahu prebledi, ko jo ujamejo, da ne igra po pravi partituri …
Ko ta vrhunski parlamentarni veterinar, povrhu vsega še izjemen retorik, začne osveščati slovensko javnost, dobiš občutek, da te njegova prepričljivost spremlja kot čredo nebogljenih telet v vaško klavnico. Ja, tako prepričljiv je bil oni dan, ko je prepričeval slovensko javnost da ima njihov volilni mandat, da z zavrnitvijo socialnega amandmaja opozicije, dvigal življenjski standard upokojencem, starcem, otrokom in hendikepiranim, … komu od socialnih bednikov sploh ne, … Ja ja, celo krave, … bi se usrale in poscale pred veterinarjev prag, če bi ga resno jemale … Pa ga ne!
Le slovensko puhloglavo ljudstvo mu naseda bolj kot teleta, ki se upirajo na poti v pogubo.
Razumi, kdor lahko.
