Vzhodnonemška zgodbica je tale,
Heinz tovariš bil je dolga leta,
Stasijeva bil pomoč najeta,
nanj so oblasti veliko dale.
Heinz bil namreč je zasliševalec,
za duhovnike specializiran,
ves imel sistem je naštudiran,
temu se je reklo izvajalec.
Mnogokrat ga je pohvalil Stasi,
bil je zanesljiv, neskrupulozen,
hladnokrven rabelj, nič nervozen,
drža takšna hitro se opazi.
Za politiko bil kot ustvarjen,
ni lustracija ga prizadela,
ga demokracija je prevzela,
češ tovariš Heinz je pač nadarjen.
Liberalen ves od nog do glave,
no, reformen, kot se temu pravi,
ni se ravno svetil, kopal v slavi,
vedno pa opiral se na prave.
Je potem nekoliko potihnil,
naš Genosse je prišel pač v leta,
kar pojavi spet se, prizadeta
je demokracija, to je kihnil.
Kihal, pihal je na vse pretege,
stare šole vzorce uporabljal,
zdelo se mi je, da je pozabljal
sproti vse, bentil je brez zadrege.
No, pomislil sem pri tem, seveda,
da tovariš Heinz ni nič več isti,
bržčas mu grozijo komunisti,
in demenca najbrž ga razjeda.
