Piše: Miha Burger
V prejšnjem, prvem nadaljevanju zgodbe z naslovom Zakaj drevesa rastejo (objavljenem na tem portalu 6. avgusta) stoji izhodiščni stavek tega 2. nadaljevanja:
Ker še ni Zapisa o spoštovanju, vključno z Zapisom o določeni odgovornosti za nespoštovanje tega Zapisa, tega demokratičnega standarda.
V tem 2. nadaljevanju pa o tem zakaj bi tak Zapis koristil pri reševanju javnih problemov.
Bruno Latour, francoski sociolog, v enem svojih člankov zapiše: »Nekako še znamo urediti stvari v času, a jih ne znamo v prostoru. Mobilizirati moramo politično misel na nov način – na razmislek o prostoru. Ekologija nas je ranila za vedno tako močno, da ni več tistega – bo že čas popravil, bo jutri pospravljeno. Uvedla nas je v obdobje Prostora, nujnosti kohabitacije, sožitja, sobitja tudi z neprijetnimi stvarmi. Ničesar in nikogar se ne moremo več znebiti!« Latour nekje drugje sugerira: »Polovica našega znanja je v rokah znanstvenikov, toda druga polovica je živa le v rokah teh najbolj osovraženih, politikov. Sredi tega znanstveno-političnega blodnjaka, v telesu CIVILNE DRUŽBE, mora delovati znanost osvobojena politike in politika osvobojena znanosti. Lahko vzpostavimo ravnotežje, kohabitacijo? Lahko preprečimo kolaboracijo med močjo in znanjem, med Kaliklejem in Sokratom?! In ustvarimo Tretjo Pot – Tretjo državo?«
Tudi nizozemski sociolog Frank R. Ankersmit, v enem svojih člankov o razvoju predstavniške demokracije, napoveduje hudo krizo le-te, če ne bo sposobna vzpostaviti boljši dialog z direktno demokracijo. Med drugim navaja: »Današnji problemi ne postavljajo en del ljudstva proti drugemu kot je bilo v času t.i. desnice in levice in se je predstavniška demokracija izkazala za rešiteljico pred permanentno državljansko vojno; večina današnjih problemov učinkuje na vse enako, predvsem vsi skupaj smo kreatorji problemov in istočasno njihove žrtve! Situacija v kateri smo se znašli napoveduje, da smo prisiljeni transformirati predstavniško demokracijo v neko novo obliko, kajti v sedanji obliki ni več sposobna reševati teh problemov.«
Še veliko je pokazateljev, da je predstavniška demokracija v krizi, tudi pri nas v Sloveniji. In gre za to, da predstavniška demokracija ni več sama sposobna reševati določenih javnih problemov! Problemi vezani n.pr. na prostor padajo v sistemu predstavniške demokracije v stalne zagate. Vsi problemi vezani na prostor, od lastništva zemlje, celo vode, preko nepremičninskih kolobocij v zvezi z nedorečeno davčno zakonodajo, do uničevanja okolja, in ne nazadnje do očitne nadvlade gradbenih in prostorskih mafij, vsi ti problemi, kot da se jih noben politik, noben predstavnik predstavniške demokracije, ne upa lotiti! In kot da vse obstane, otrpne na ločnici med privatno, moja last, moja zemlja, moje, moj prostor, in na drugi strani, javno, skupno, skupni javni prostor, strokovno utemeljen skupnostni interes v prostoru! Tega problema, te ločnice, predstavniška demokracija ne rešuje!
Ključno je, da se išče in preizkuša dopolnilna orodja, metode vključevanja strokovnjakov in aktivnih državljanov (seveda je še prej potrebno jasno določiti kdo je in kako lahko deluje kot aktivni državljan) kot pomoč predstavniški demokraciji pri reševanju določenih tipov problemov, ki so v obstoječem sistemu obsojeni na zagatnost kot so, kot omenja Bruno Latour, n.pr. problemi vezani na prostor.
Sugestije svetovno znanih sociologov so dobre, dajejo vzpodbudo in upanje. A pot je naporna, je težka, v resnici gre za spremembo oz. dopolnitev utečenega političnega sistema. Velikokrat je slišati: »Nemogoče je, da bi sistem kontroliral samega sebe«. Vendar obstaja samo en odgovor: »A ravno to se mora zgoditi!«. To pa lahko dosežemo z ZAPISOM kdaj, kdo, kako argumentira o akutnem javnem problemu! Kar v končni konsekvenci prisiljuje odgovorne na odgovornost. Šele ko to deluje, je možno svobodno ustvarjanje, Pot k boljše in pravičneje.
Izvajanje pritiska na odgovorne, kar bi pomenil tak ZAPIS, ki bi jih zavezoval da sodelujejo v določeni obliki argumentacije kjer morajo oni sami dokazovati da delajo prav, je tudi praktično edina efektna preventiva, da bi bilo manj korupcije, manj klientelizma, manj izogibanja odgovornosti, manj nereševanja problemov, predvsem najbolj akutnih. Namreč, po drugi strani, dokazovati, da nekdo od odgovornih dela narobe ali da je nekoč storil nekaj narobe, je stokrat težje. Mnogo lažje je izvajati pritisk, da odgovorni dokazujejo da delajo prav. In še mnogo lažje je to početi, kadar nam uspe ugotoviti dovolj upravičen dvom in s tem izvajati pritisk!
In smo pri ključni zadevi organiziranja in izvajanja teh oblik pritiska na odgovorne. Točki, kdaj je dovolj upravičen razlog oziroma dvom, da lahko povabimo odgovornega na določeno obliko argumentacije kjer mora odgovarjati oziroma dokazovati da dela dovolj prav in dobro. To točko lahko določa ZAPIS. To je lahko neka oblika »platforme ljudske volje«, »mreže skupne pameti«, »javno registriran zdravi razum«, oblika omogočanja izražanja »ljudske volje«…vseeno kako to imenujemo. Le na tej, kakorkoli imenovani obliki ljudske volje je tudi, da določa točko, kdaj je dovolj razloga, da je odgovorni vabljen in da mora za določeno zadevo dokazovati da je naredil dovolj in prav in dobro! Sedaj so komunikacijska tehnična pomagala že tako razvita, da ni potrebno izvajati dokazilo te »ljudske volje« v obliki n.pr. kakršnegakoli že zakonsko obstoječega referenduma, ampak obstajajo mnogo cenejša in hitrejša pomagala oz. metode za dokaz o preseženju te točke.
Še enkrat, gre za oblike, posebej če dosežejo določeno zakonsko ali vsaj postopkovno zavezo v ZAPISU, ko morajo odgovorni dokazovati da so storili dovolj prav oz. da delajo prav, ne glede na vse ostale obstoječe formalne oblike njihove odgovornosti. Zato, ker je to etično. Zato, ker je to edina pot k uspešnejši preventivi glede vrste zadev, ki so po svoji naravi (skozi stoletne izkušnje) ne glede na najbolj razvit pravni sistem, izkustveno težje dokazljive. To pa so, na prvem mestu, korupcija, pa potem nekaj tipično težje dokazljivih nepravilnosti, ki se v družbi dogajajo, n.pr. insiderstvo, klientelizem, nepotizem, in s tem doseganje prednostnih točk pri javnih razpisih in javnih naročilih……
Enostavno, če je razvita preventiva, je vsega tega manj! Ker je že res skrajni čas da se malo bolj zavemo kaj je etika, ki edina omogoča sobivanje. Tako pri nas kot po celem svetu. In sobivanje je življenje. Zato drevesa rastejo.
