Piše: Siniša Germovšek, Bovec
Celotna dolina, to je Lepena, Soča in Trenta, se je po drugi vojni intenzivno izpraznila zaradi industrializacije in prepovedi koz. Temeljito se je zmanjšalo število prebivalcev, opustele hiše in gospodarske objekte pa so pokupili tako imenovani “vikendaši” iz različnih krajev Slovenije.
“Pionirji” vikendaštva v Trenti so bili nekaj posebnega, saj je v prometno slabo dostopno in infrastrukturno in oskrbno podhranjeno okolje, prihajalo veliko romantikov, ki so v njej preživeli zelo veliko časa (tudi več mesecev na leto). Večina se je aktivno in pozitivno vključevala v življenje doline in domačinom pomagala na različne načine. Prinašali so jim zdravila in druge potrebščine, zdravniki so opravljali preglede in priskrbeli napotnice za nujne posege. Pravniki so svetovali in uštimale so se tudi štipendije za brihtno mladež, ki so jo ob nedeljah, na povratku z vikenda, vozili v dijaške domove. Predsedovali so Krajevni skupnosti in odveč je naštevati še vse druge vrste pomoči. Poudariti pa velja, da je obstajalo medsebojno spoštovanje in sproščeno, skorajda družinsko ozračje. Od tedaj izvira krilatica, ki jo je izrekel domačin: “Raje vidim, da v oddaljenem objektu gori luč, čeprav vikendaševa, kakor da bi objekt zarasle koprive!” Omenjeni “pionirji” so objekte, ki so bili dostopni samo peš in jih ni dosegla niti tovorna žičnica, obnavljali tako, da so večino materiala znosili na lastnih hrbtih. Med njimi so bili zdravniki, svetovno uveljavljeni specialisti, umetniki, znanstveniki, ministri, gospodarstveniki. Kakšne so bile takrat cene opuščenih objektov, nisem raziskoval, dejstvo pa je, da se je z ustanovitvijo Trigavskega narodnega parka (TNP) in popularizacijo soške doline, njihova vrednost nekajkrat povečala.
Sčasoma se je spremenila struktura vikendašev, nepremičnine kupujejo tisti s prepolnimi žepi, povpraševanje stalno narašča, zato objekti dosegajo izredno visoke cene. Enako velja tudi za cene gospodarskih objektov, ki zakonito ne morejo spremeniti namembnosti, vseeno pa v tem tisočletju stanejo od 30 tisoč evrov navzgor. Zgrozim se, ko po zadnji obravnavi v zadevi Trenta berem, da je Tonderjeva (nekaj časa Janševa) domačija, s stanovanjsko hišo in tremi gospodarskimi objekti v skupni površini 15 tisoč kvadratnih metrov, vredna pičlih 15 tisoč evrov. Ta popolni nesmisel pojasnjujejo, češ, da zemljišče v Trenti ni bilo ocenjeno višje, ker je šlo za zemljišče z ruševinami in zaradi omejitev znotraj TNP gradnja ni možna. Berem tudi, da je bila streha objekta v letih 2005 in 2006 vdrta do te mere, da je bil objekt zgolj še ruševina ter da obnova ni bila več mogoča, za nadomestno gradnjo pa investitor ne bi pridobil gradbenega dovoljenja, ker bi naletel na prevelike ovire pri pridobivanju vseh potrebnih soglasij. Povedano je tudi bilo, da na tem območju ni mogoča nadomestna gradnja, ki bi kakorkoli spreminjala gabarite objekta in namembnost poslopja, ki je bilo nekoč namenjeno kmetijski dejavnosti, že dolgo pa tam tudi te ni več. Če bi bila kmetijska dejavnost pogoj za obnovo objektov, bi jih bilo v Trenti obnovljenih zelo malo in gre za otročje zavajanje! Tudi lajna, da v TNP ni možna gradnja, s katero dokazujejo, da je bila domačija predrago prodana, je zoprna laž, s katero želijo obtožene spraviti v zapor! Naj se končno navede besedilo člena, ki prepoveduje gradnjo v TNP!
Zaslediti je možno tudi trditev, da do domačije čez reko Sočo ni ceste (dostop je po tipični leseni brvi), zato ni možna gradnja in zato parcela nima nobene vrednosti. Neverjetna bedarija, ki jo objektivni cenilci učinkovito zavračajo! In resnica je ravno nasprotna, njena lega in skupna površina ji nadvse povečujeta vrednost!
Ne razumem kako je mogoče, da po tolikem času trajanja “zadeve Trenta”, cenilci in tožilstvo še naprej populistično prodajajo mnenja, ugibanja, špekulacije, zgrešene in izmišljene trditve, mestoma že kar smešne laži in vse to uporabljajo v sodnem postopku, ki naj bi bil oziroma mora biti resna zadeva. Očitno je, da namerno in sistematično ne upoštevajo dejstev!
Zakaj preprosto ne preverijo cene zemljišč v občini Bovec (tretjina občine je v TNP, zato so tam cene višje) in bi uvideli, da za en evro za kvadratni meter ne morejo nič kupiti. Zakaj na TNP ne preverijo, da za obnovo stanovanjskih objektov, ki imajo hišno številko ni nobenih prepovedi. Zakaj na Upravni enoti Tolmin ne preverijo, koliko je bilo zavrnjenih vlog v Lepeni, Soči in Trenti za obnovo objektov, ki so imele hišne številke v času, ko je bila prodana Tonderjeva domačija. Na istem naslovu razpolagajo tudi s podatki, koliko je bilo v minulih tridesetih letih izdano dovoljenj za obnovo objektov in koliko za novogradnje.
Naj posebej ne omenjam, kaj vse je bilo možno pri obnovi in gradnji po potresih leta 1998 in leta 2004!
Kaže pa, da se tožilstvo in cenilci požvižgajo na dokaze in vztrajajo na domnevah in lažeh, se sramotijo pred javnostjo in povečujejo dvome v korektnost sodnega postopka in ni videti, da jim je nerodno zaradi takšnega početja.
Skrajni čas je, da se preneha s čudaško predstavo, ki nam je vsem v veliko sramoto.
