Piše: dr. Ferdinand Deželak
Tožeča stranka je na Okrožnem sodišču v Ljubljani vodila pravdni postopek z opr. št. II P 609/2015.
V tem postopku je dokazovala ničnost pogodb in oporok, na osnovi katerih ji je bilo ukradeno stanovanje, ki ga je sama izgradila, z lastnimi sredstvi in delom in vsemi potrebnimi soglasji ter je v njem prebivala več kot 40 (štirideset) let. Z enakimi ničnimi pogodbami so bile njenim bratrancem, oziroma drugim tožnikom odvzete tudi druge nepremičnine in premičnine v skupni vrednosti okrog 600.000 EUR in dodeljene povsem tretji osebi, ki v to nepremičnino ni popolnoma ničesar vložila in v ozadju katere je stal direktor večjega kranjskega IT podjetja za obdelavo kadrovskih podatkov. Zastopala pa ga je odvetnica Darja Kralj iz odvetniške družbe Kozinc in partnerji.
V tem prispevku najprej izpostavljam popolnoma nesprejemljiv načina vodenja tega postopka s strani okrožne sodnice J.J. in odvetnice Darje Kralj. Slednja je nastopala kot pooblaščenka tožene stranke v tem postopku, medtem ko je bila J.J. sodnica, ki je vodila ta postopek.
Tako je bila odvetnica Darja Kralj, skupaj z drugimi strankami dne 8.12.2016 obveščena, da bo narok za glavno obravnavo v tej pravdni zadevi opravljen dne 7.2.2017, s čemer se je povsem strinjala, enako tudi vse druge stranke v tem postopku. V ta namen je tožeča stranka v svoji službi že mesec dni poprej prijavila dopust za dne 7.2.2017.
V petek, dne 3.2.2017 popoldan, torej le slabe štiri dni pred napovedano obravnavo (vmes sta bili še sobota in nedelja), je sodišče tožeči stranki posredovalo obvestilo o preklicu naroka, ki je bil nato preložen na 16.3.2017. Kot obrazložitev je bilo navedeno zgolj, da se narok prekliče zaradi prošnje pooblaščenke tožene stranke, to je Darje Kralj. Ne samo, da se je zaradi tega postopek ponovno zavlekel, temveč je tožeči stranki zaradi tega propadel še dopust, saj ga seveda en dan pred tem (v ponedeljek 6.3.2017) ni mogla enostavno preklicati.
Po vpogledu v sodni spis je tožnica našla dopis pooblaščenke tožene stranke. V dopisu, ki ga je datirala z dnem 27.1.2017 (torej kar 50 dni po soglasni določitvi datuma za glavno obravnavo) pooblaščenka Darja Kralj navaja, da naj bi imela dne 7.2.2017, poleg obravnave v tej zadevi II P 609/2015, kar 5 (z besedo pet) drugih obravnav, od tega kar 4 (z besedo štiri) ob isti uri in sicer: ob 9. uri glavno obravnavo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v kazenski zadevi X K 44415/2010; glavno obravnavo pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu v kazenski zadevi I K 8826/2014; prvi narok nove glavne obravnave pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevi II P 2895/2016 ter prvi narok za glavno obravnavo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v pravdnem postopku II P 3111/2011. Nadalje naj bi pooblaščenka ob 11. uri imela še narok za glavno obravnavo v pravdnem postopku VII Pg 3105/2010 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.
Pooblaščenka je tako na primer po drugi strani kot razlog za potrebo preložitve naroka dne 7.2.2017 navedla nujnost prisotnosti zaradi, po njenih zatrjevanjih, istočasne prisotnosti na obravnavi pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu v kazenski zadevi I K 8826/2014 ob 9. uri. Pri tem je vztrajno zavajala tožeče stranke in celo zatrjevala, da je sodišče ugodilo njeni »utemeljeni« prošnji. Pri tem pa se je povsem izognila obrazložitvi svoje temeljne navedbe v prošnji za preložitev naroka z dne 27.1.2017, da »ne more zagotoviti udeležbe na vseh razpisanih narokih, stranke pa ne želijo udeležbe po substitutih«, kot je razvidno is spodnje prošnje pooblaščenke za preložitev naroka, datirane z dnem 27.1.2017. Pri tem se seveda postavlja vprašanje: Substitutih koga? Katerega odvetnika?
Tožeča stranka tem navedbam (da naj bi imela ista odvetnica ob istem času kar šest različnih obravnav) zelo težko verjame, ne izključuje pa možnosti, da v navedenih zadevah kot pooblaščenci nastopajo različni odvetniki iz Odvetniške družbe Kozinc in partnerji. Tožeča stranka je posumila, da gre najverjetneje za zavajajoč in neopravičljiv predlog, oziroma za navajanje neresničnih dejstev, s ciljem zavlačevanja celotnega postopka, ponovnega ustvarjanja zmede s strani pooblaščenke in raznih drugih aktivnosti, vse v škodo tožeče stranke. Tožeča stranka je s tem v zvezi zaprosila pooblaščenko tožene stranke Darjo Kralj, da svoj dopis, ki ga je prejela tik pred obravnavo, dopolni s podrobnejšimi podatki, še zlasti:
- kdo (ime in priimek) nastopa v imenu odvetniške družbe Kozinc kot pooblaščenec v kazenski zadevi X K 44415/2010?
- kdo (ime in priimek) nastopa v imenu odvetniške družbe Kozinc kot pooblaščenec v kazenski zadevi I K 8826/2014?
- kdo (ime in priimek) nastopa v imenu odvetniške družbe Kozinc kot pooblaščenec v zadevi II P 2895/2016?
- kdo (ime in priimek) nastopa v imenu odvetniške družbe Kozinc kot pooblaščenec v pravdnem postopku II P 3111/2011?
- kdo (ime in priimek) nastopa v imenu odvetniške družbe Kozinc kot pooblaščenec v pravdnem postopku VII Pg 3105/2010?
Pooblaščenko toženih strank Darjo Kralj je prav tako zaprosila naj priloži tudi dokazila iz katerih bo razvidno, da je bila dne 7.2.2017 zares prav ona (osebno) vabljena na vse te zadeve in kdo se jih je dejansko udeležil, saj odvetnica Darja Kralj eksplicitno zatrjuje, da stranke ne želijo udeležbe po substitutih. Prav tako jo je zaprosila, naj priloži tudi evidenco o datumih, kdaj je ta vabila prejela, kdaj je posredovala predloge za posamezne preložitve in kdaj je prejela odgovore iz posameznih sodišč.
Kot je razvidno že iz same pomanjkljive dokumentacije, priložene iz strani pooblaščenke toženih strank Darje Kralj, večina sodnikov, pri katerih naj bi tega dne imela obravnave, ni imela razumevanja do njenih predlogov oziroma zavlačevanj, zato so njeno prošnjo večinoma zavrnili in je bilo očitno te »njene« druge zadeve, kljub njenemu prvotnemu zatrjevanju, potrebno reševati po substitutih. Očitno ji je bila sodnica J.J. pri tem edina podpora in to na račun tožeče stranke.
A glej ga zlomka! Namesto korektnega odgovora in pojasnil s strani odvetnice Darje Kralj je tožnica v njeni naslednji pripravljalni vlogi prejela zgolj njen zelo agresiven odgovor, da ne namerava posredovati nobenih pojasnil ali dokazil v zvezi s svojo prošnjo za preložitev, saj da tega ni dolžna storiti. Seveda to še bolj poglablja utemeljen tožničin dvom, da odvetnica Kralj sploh ni bila vabljena na te obravnave in da je torej naklepno zavedla sodišče in stranke z navajanjem neresničnih dejstev. Na kratko o tem priča izvleček iz pripravljalne vloge pooblaščenke Darje Kralj, v kateri arogantno odgovarja tožnici:
Glede na tovrstno aroganco, tožnici ni preostalo drugega, kot da sama preveri resničnost trditev Darje Kralj neposredno na pristojnih sodiščih. Okrajno sodišče v Novem Mestu je nato ugotovilo in potrdilo, da je odvetnica Darja Kralj (to je pooblaščenka toženih strank) v zvezi s kazensko zadevo, na katero se je v svojem opravičilu sklicevala, sodišču neznana in jo s tem postavilo na laž. Ostala sodišča pa se s temi njenimi mešetarjenji sploh niso želela ukvarjati.
Zanimivo je, da niti Darja Kralj niti sodnica J.J. na ta dokument, ki povsem jasno dokazuje prevaro, niti po večkratnih urgencah tožnice sploh nista odgovorili, kar dokazuje njuno neobičajno naklonjenost druge drugi. In to kljub dejstvu da je drugo, neodvisno sodišče to prevaro povsem razkrilo. Sodnica J.J. pa kljub vsem tem lažnim navedbam Darje Kralj ne samo, da ji je slepo verjela in obravnavo preložila na škodo tožnice, temveč ji je celo priznala še t.i. stroške pisanja njenih žaljivih »obrazložitev«. Prav tako ni nikdar in nikjer obrazložila obvestila Okrajnega sodišča v Novem Mestu, da je odvetnica Darja Kralj v zvezi s kazensko zadevo, na katero se je v svojem opravičilu sklicevala, sodišču neznana.
Zanimivo je, da sodnice v njene neresnične navedbe ni prepričal niti dokaz, ki ga je pritožnica pridobila iz Okrajnega sodišča v Novem Mestu. Sodnica je navedbam Darje Kralj le slepo verjela in obravnavo preložila, za vrh vsega pa ji je priznala še vse enormne stroške njenih predrznih stališč in »obrazložitev«.
Darja Kralj je kmalu za tem posredovala novo vlogo, v kateri je potožila da se zaradi teh razkritij počuti užaljeno in od sodnice J.J. zahtevala, da tožnico kaznuje zaradi teh »žalitev«. Seveda pri tem ni pozabila obračunati »stroškov« tudi za to vlogo, kjer ji je sodnica prav tako ugodila.
Svoje ekstremno prijateljske vezi, ki jih je sodnica J.J. očitno gojila do nje, je izkoristila tudi v nadaljevanju postopka proti tožnici. Po razkritju nekaterih njenih nadaljnjih tovrstnih goljufij se je Darja Kralj močno razburila in v eni izmed svojih pripravljalnih vlog maščevalno napadla tožnico in druge osebe z izjavo, »da se ji po pregledu vlog tožeče stranke poraja utemeljen dvom v poslovno sposobnost osebe, ki takšne vloge sestavlja«. To žalitev je nadaljevala celo s predlogom, »da se naj s pomočjo izvedenca oceni poslovno sposobnost avtorja teh vlog. V primeru, da bi prišlo do zaključka, da tista od tožečih strank, ki je avtor teh vlog, ni poslovno sposobna, ji je treba postaviti skrbnika«. Darja Kralj je tovrstne hude žalitve celo podčrtala. Seveda pa nikjer ni navedla konkretnih dejstev, na osnovi katerih bi se ji naj porajal ta dvom, zaradi katerega bi bilo tožeči stranki potrebno celo postaviti skrbnika. Po drugi strani pa tožnica v njeni bibliografiji ni zasledila nobenih njenih strokovnih referenc, na osnovi katerih bi lahko odvetnica Kralj podajala takšne »utemeljene dvome«. Tožeča stranka je v ta namen večkrat pozvala pooblaščenko Darjo Kralj, da se podrobneje izjasni o teh navedbah, še zlasti katerega izvedenca (oziroma kakšne stroke) in kakšnega skrbnika ima v mislih, vendar odgovora še vedno ni prejela.
Res pa je, da je bil v sklopu tožničine tožbe angažiran tudi izvedenec psihiatrične stroke, ki je nedvomno ugotovil, da je bila oseba, ki je podpisovala nične pogodbe v korist tožene stranke, dementna, oziroma nerazsodna. To odkritje očitno ni bilo po godu toženi stranki in njeni pooblaščenki in je nato pooblaščenka Kraljeva visoko usposobljenega izvedenca, sicer primarija in doktorja psihiatrične stroke večkrat žalila, da je nestrokoven, čeprav sama ni nikdar pojasnila, kakšna usposabljanja iz področja psihiatrije je sama zaključila. V svojih vlogah pa je navedla še bolj žaljive trditve, da naj bi na izvedenčevo subjektivno oceno vplivale njegove osebne travme in nesporazumi s starši in bližjimi sorodniki.
Pooblaščenka Darja Kralj se je celo postavila nad sodišče z izsiljevanjem in postavljanjem imperativov, češ da v kolikor izvedenec ne bo pripravljen odstopiti od svojega mnenja, sodišče (sodnica J.J.) nanj ne bo smelo opreti svoje odločitve. Prav tako je temu »sodišču« diktirala, da vlog tožnikov, v katerih je razkritih več njenih nezakonitih in celo kaznivih dejanj, sodišče ne sme upoštevati pri svojih odločitvah.
Sodnica je vsem tem zahtevam Darje Kralj dosledno sledila in upoštevala. Tovrstna ekstremna naklonjenost okrožne sodnice odvetnici Darji Kralj pa je jasno razvidna tudi iz zaslišanja novega izvedenca psihiatrične stroke, ki sta ga z združenimi močmi vrinili v ta postopek, čeprav nobena izmed njih ni strokovnjak za psihiatrično stroko. Ker jima strokovno mnenje prvotnega izvedenca, doktorja psihiatrije s 40 letnimi izkušnjami ni odgovarjalo, sta ga mimo volje tožnice enostavno zavrgli in samovoljno določili povsem novega »izvedenca« z bistveno slabšimi izkušnjami.
Glede na to prilagam detalje zaslišanja v zvezi s strokovnimi izkušnjami enega in drugega izvedenca, ki sta jih sodnica J.J. in pooblaščenka tožene stranke Darja Kralj skušali na vse pretege prikriti in zaslišanje povsem oddaljiti od njegovega jedra. Neposredna vprašanja v zvezi s tem pa sta nespretno, vendar vztrajno preprečevali. Dodaten komentar verjetno ni potreben.
Omeniti velja tudi številna zaslišanja strank, prič in izvedencev, ki bi jih prav tako težko pojasnili drugače kot vnaprej izrežirana s strani pooblaščenke tožene stranke Darje Kralj in sodnice J.J.. Pri nekaterih, kjer stranke niso pričale po njunih pričakovanjih je sodnica enostavno blokirala oziroma izključila zvočno snemanje.
V tem prispevku so navedene le nekatere izmed številnih žaljivih navedb odvetnice Darje Kralj. Še več se jih nahaja v drugih njenih pripravljalnih vlogah. Seveda si je tudi za vsako izmed njih zaračunala enormne stroške, ki so na koncu občutno presegali desettisoč evrov, sodnica J.J. pa jih je seveda vse nekritično priznala. Pri tem je Darja Kralj vseskozi umetno vsiljevala bistveno previsoko tarifo za priglasitev stroškov, ki jih ji je sodnica seveda ponovno zgolj samo nekritično potrdila.
Odvetnica Darja Kralj pa je med drugim kršila tudi številna načela in pravila, zapisana v kodeksu odvetniške poklicne etike. Pri tem se je pogosto zatekala k najrazličnejšim dejanjem, ki so v popolnem nasprotju s kodeksom odvetniške poklicne etike. Namesto prizadevanja za preprečitev zaostritev sporov in doseganja mirne rešitve, se je v sodni dvorani vseskozi skušala postaviti nad vse ostale udeležence in jih poniževala. Strankam je neprekinjeno postavljala in ponavljala povsem nesmiselna vprašanja, jih prekinjala in jim skakala v besedo, vse s ciljem da jih čimbolj zmede. Kljub številnim predlogom in poskusom nasprotnih strank, si niti malo ni prizadevala poskusiti rešiti spor z nasprotno stranko po mirni poti, ravno nasprotno. Nasprotne stranke in njihove priče je smešila, zaničevala, jim grozila, tako v osebnem stiku, kot tudi pismeno in vso zadevo vseskozi načrtovano zaostrovala. Sodnica J.J. pa je vse to povsem tolerirala, občasno pa celo spodbujala. Povsem nasprotno, celo sovražno, pa se je ves čas obnašala do tožečih strank in njihovega pooblaščenca.
In kar pri vsem tem prav tako ni možno prezreti je dejstvo, da so se kljub številnim pritožbam na vsa sodišča višjih stopenj ter na sodne institucije na vse to zgolj zmedeno odzvali, češ da so sodniki pri svojih postopkih in odločitvah neodvisni in podobno. Seveda vse to kaže na zelo veliko krizo slovenskega pravosodnega sistema. Še zlasti problematično je dejstvo, da so vanj vključeni tudi nezakoniti sodniki, ki po svoji izobrazbi, usposobljenosti, nepotizmu in izvensodnih aktivnostih sploh ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje sodniške funkcije. Vse te njihove pomanjkljivosti nekateri odvetniki dobro poznajo in izrabljajo za njihovo izsiljevanje za doseganje svojih lastnih (največkrat materialnih) interesov, kar se je dogajalo tudi v primeru nastopanja te pooblaščenke.
