Piše: Z. P.
Ob sprejemanju predloga novega Zakona o gostinstvu, ki posega na področje kratkoročnega oddajanja stanovanj, sobodajalci poudarjajo, da ta v več delih grobo krši slovensko ustavo. Opozarjajo pa tudi na neusklajenost predloga novega zakona z deležniki in na dejstvo, da na ceno stanovanj in najemnin kratkoročne namestitve ne vplivajo pomembno, pač pa dejavniki kot so pogoji za gradnjo, cene stavbnih zemljišč, dostopnost posojil in obrestne mere ter kreditna sposobnost prebivalstva splošna gospodarska situacija v državi ter povsem disfunkcionalna stanovanjska politika, ki ne naslavlja bistva problema. Omeniti velja tudi dejstvo, da se v Ljubljani v kratkoročni najem oddaja le 2-3% stanovanj, kar nima znatnega vpliva na cene nepremičnin.
Zakon o gostinstvu (Zgos-1) po oceni Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov, Združenja sobodajalcev in Združenja lastnikov nepremičnin Slovenije v več delih ne prestane testa sorazmernosti in nujnosti z vidika ustavnega prava. Kot opozarjajo, predlog zakona zasebnim lastnikom nepremičnin preprečuje, da prosto razpolagajo s svojo zasebno lastnino. Preprečevanje oddaje stanovanja je tako poseg v osnovno pravico do razpolaganja z zasebno lastnino, ki mora biti ob omejevanju natančno opredeljena in podkrepljena z dejstvi, kar pa predlogu zakona primanjkuje.
Dodatno sobodajalci, ki tako kot ostali deležniki v pripravo zakona niso bili vsebinsko vključeni (pač pa samo v grobih obrisih obveščeni), sprejemu zakona v takšni obliki nasprotujejo, ker ta ne zajema teže finančnih posledic, ki bi jih sprejetje zakona prineslo. Med posledicami naštevajo izpad prihodkov prizadetih ponudnikov namestitev za krajši čas, prihodkov države iz naslova pobrane akontacije na dohodek pravnih oseb, davka na dodano vrednost, vplačane turistične takse, izpad dohodkov in davka na dodano vrednost vrste spremljajočih storitev, ki jih koristijo gostje kratkoročnih namestitev ter zmanjšane konkurenčnosti slovenskega turizma.
Primeri iz tujine kažejo na neuspeh omejitev
Glede na primere sprejetih zakonov iz tujine, ki omejujejo kratkoročno oddajo nepremičnin, se cene najemnin z večjim številom razpoložljivih najemniških stanovanj ne znižujejo. Za primer, v ZDA se je v 88 mestih, v katerih so uvedli stroge omejitve za kratkoročne oddaje stanovanj, znižalo število kratkoročnih namestitev za 50 %, pri tem pa so se cene najemnin za prebivalce zmanjšale samo za 2 %. Žal ne obstajajo nobene študije na teritoriju Republike Slovenije, ki bi potrdile pomembno vzročno povezavo med pomanjkanjem stanovanj in ponudniki kratkoročnih namestitev.
Pomenljivo je tudi dejstvo, da se v Ljubljani v kratkoročni najem oddaja le 2-3 % stanovanj, ni pa izdelana nobena raziskava, ki bi pokazala, koliko teh stanovanj bi dejansko prešlo na trg dolgoročne oddaje v primeru sprejetja predloga zakona.
Na ceno stanovanj in najemnin kratkoročne namestitve ne vplivajo pomembno
Na nakupno ceno stanovanj in višino najemnin najbolj vplivajo dejavniki, kot so pogoji za gradnjo, dostopnost posojil in obrestne mere ter kreditna sposobnost prebivalstva. Pri tem pa cene nepremičnin rastejo skladno z inflacijo. V letu 2023 je inflacija presegala 10 %, med drugim tudi na nepremičninskem trgu. Rast inflacije je pričakovana tudi v prihodnje, ne more pa je ustaviti nekaj sto stanovanj v centru Ljubljane. Pomembno vlogo pa igra tudi aktualna stanovanjska politika, ki bistva stanovanjskega problema s predlogom novega zakona ne naslavlja.
Po drugi strani pa kratkotrajne namestitve prinašajo številne prednosti za državo. Sobodajalci so registrirani v Registru nastanitvenih enot, opravljajo kategorizacijo, izdajajo davčno potrjene račune ter plačujejo DDV in turistično takso, dohodnino in prispevke, s čimer prispevajo v državno in občinske blagajne ter dajejo delo gostincem, ponudnikom izletov in doživetij celi vrsti spremljajočih dejavnosti razpršeno po celi Sloveniji. Kot je potrdilo tudi Sodišče Evropske Unije, sobodajalstvo ni investicijska dejavnost, pač pa storitev. Gostu namreč razpršeno po celi Sloveniji ponuja avtentično izkušnjo gostoljubnosti slovenskih domov.
Uroš Buda, predstavnik Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov ob tem dodaja: »Zagotavljanje zadostnega števila stanovanj je naloga države, ne zasebnih lastnikov, in sicer na način, da se ne posega v ustavno pravico razpolaganja z zasebno lastnino. Tovrstna dejanja zakonodajalcev nakazujejo, da iščejo grešnega kozla za 30 let odsotnosti stanovanjske in študentske politike. Disfunkcionalne odločitve stanovanjske politike ne naslavljajo bistva problema, saj življenje v centru mesta ni osnovna človekova pravica, temveč luksuz, ki ima povsod po svetu svojo ceno.«
