Piše: Aleš Guček
Sprašujem ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa in generalnega direktorja policije dr. Antona Olaja, kaj naj naredim, če postanem žrtev fizičnega napada. Razumem, da nas policisti ne morejo vseh braniti. Celo nekatere diktatorje ne, ki jim javno grozijo s smrtjo. To je seveda meni nerazumljivo, da policisti ne gredo ven. Policisti celo sebe ne branijo, ko jih v petkih tepejo čez ograjo po rokah, brizgajo vanje vodo, provocirajo žalijo… Kako bodo potem branili mene neznanca?
V Franciji lahko kupijo v vsaki malo večji trafiki mali pršilec s solzilcem, tudi mali električni paralizator. V ZDA so oboroženi. Moje obrambno sredstvo je enako hrčkovemu, da se naredim mrtvega, preden mi »plombirajo« zobe in strokovno uredijo ude brez travmatološke klinike. Če bom napadalcu med samoobrambo z bokserjem zlomil ličnico, bom plačal kazen, morda celo malo posedel na Dobu in posegel v žep za »reveža«, ki me je napadel. Morda je to nova niša za mlade lenuharske brezdelneže in petkove koleščkarje (in ice), da pridejo zaradi zaščite lastnega življenja žrtve do sredstev, ki jim jih odteguje diktatorska klerofašistična klika na oblasti. Fizične napade bi morebiti lahko kakšna pooblaščenka za varstvo človekovih in kakšen profesor doktor prava okvalificirala za umetniški igralski performans uličnega gledališča. Seveda vrednega kakšne nagrade civilnega miroljubnega kluba. Če se zgodi napad na vasi in se ta ponavlja, naj napadeni povedo, da se v kleti skriva še petletni otrok in umirajoča stara mama. Delitev bolečin je dovoljena.
Če bi bil napadalec kleronacist, bi levosučni mediji zapisali, da je nekoga poškodoval vidni član belogardistične stranke. Tako beremo, da je neki mlajši napadalec, star 16 let, napadel starejšo osebo in jo težje poškodoval. Po dejanju je napadalec ušel. Policija še ZBIRA podatke. Enako kot nosijo računalniške škatle kot Šerpe v Nepalu, a v njih nikoli nič ne odkrijejo, če sami ne podtaknejo v škatle kakšne pornografije ali morda igric, da mine prej čas preiskovalcem. Včasih so v časopisu DELO ma strani Kronika pisali: Slovenec Mehmet Ibrahimosajlović je napadel in težko poškodoval Slovenca Franca Pogačnika. Potem pa sledila izboljšava na slabše zaradi branjenja bratstva in enotnosti. Mehmet I. se je s pestmi lotil Franca P. Po Sloveniji je završalo, da je nekdo nalomil Franca Popita.
Kriminalisti so zelo sposobni. Naj omenim osebni družinski primer, ko so kriminalisti našli po petih urah, spravljeno, ne ukradeno a pozabljeno aktovko direktorja policije. Vedeli so samo ime in podatek, da je študent. V Ljubljani so bile tri osebe z enakim imenom in priimkom.
Ko bodo fizično nasilne demonstracije, samo upam, da ne bodo nalomili policiste, kar so jih že, ker bodo ti morali mirno gledati lastno kri. Njihove družine naj stisnejo zobe, sicer bo morda sledilo z vrha policijske uprave, ker se upajo javno govoriti. Taki podatki o invalidnih policistih pač ne sodijo v medije in za točilne pulte.
Aleš Guček, Aleš G. starejši državljan RS , Ljubljana
