Piše: Vili Kovačič
Prvo načelo demokracije je možnost izbire, kar pa sedanji volilni sistem le ZELO omejeno omogoča. Na referendumu 9 junija 2024, ki je bila hkrati z EU volitvami, je povsem jasno izražena volja državljanov s tem, da so državljani z veliko večino, to je z 71% oddanih glasov podprli uvedbo preferenčnega glasu.
To je tudi jasen znak o tem v katero smer si državljani želimo spremembe. To pa je vsekakor personalizacija volitev, to je odločitev o tem med katerimi kandidati – osebami, ne strankami, bodo volivci lahko izbirali. Kajti prvi aksiom demokracije je možnost izbire.
Možnost izbire je sedaj skrajno omejena
To pa hkrati pomeni, da moramo znotraj ustavnega okvira to je proporcionalnega volilnega sistema, ki ga predpisuje ustava, uzakoniti takšen sistem, ki bo načelo sorazmernosti dopolnil s možnostjo izbire med kandidati iste stranke – liste tako, da rezultat ne bo zgolj kandidiranje omejenega števila »vsiljenih kandidatov« s strani strankarskih central ampak se znotraj političnih strank uvaja izbiro med več kandidati. O tem zelo natančno piše ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič v odklonilnem ločenem mnenju ob spremembah volilnih okrajev decembra 2018 in drugič ter v ločenem mnenju leta 2020.
Sledeč Ustavi RS, ki v 4 odstavku 8 člena ustave to izrecno zahteva smo torej znotraj proporcionalnega sistema dolžni uvesti neke vrste kombinacijo proporcionalnega in večinskega volilnega sistema. Ampak ime ni važno, važna je vsebina, ki jo terja neposredna dikcija ustave.
Citat iz 80 člen Ustave RS se namreč glasi:
Poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti, se volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v Državni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom.
Odprte kandidatne liste, nujen prelom z dosedanjo prakso
Da bi to ustavno načelo uresničili pa je ključna ovira 48.člen zakona o volitvah v D Z, ki določa, da je na kandidatnih listah največ toliko kandidatov kolikor je izvoljenih. To nedemokratično določbo bi morali odpraviti, število kandidatov pa prepusti volji državljanov, torej predlagatelju liste. To število je lahko od 1-n. Sedanja ureditev s takšnim 48 členom pa žal močno spominja na volilni sistem iz leta 1945, razlika je le v tem da imamo sedaj več strank – list.
Citat: »Na listi kandidatov je lahko največ toliko kandidatov, kolikor poslancev se voli v volilni enoti. Vsakdo lahko kandidira samo v eni volilni enoti in samo na eni listi kandidatov.«
In tu smo pri problemu: Besedo največ je treba črtati !
Navedena sprememba je ključna, saj onemogoča razširjeno ponudbo, oziroma konkurenco znotraj list, konkurenca pa je, kot vemo, pogoj napredka.
Z odpravo tega člena pa se odpre tudi možnost kandidiranja enega kandidata – »samo kandidatura«, kar bi omogočilo kandidaturo mnogim posameznikom brez navezave na strankarske centralo.
Pri pojmu volilne enote pa je nujno poudariti, da je to volilni okraj, nikakor ne volilna enota, v sedanjem pomenu besede, ki je v sedanjem sistemu 8 krat večja od volilnega okraja.
Vsak volilni okraj mora dobiti 1 poslanca
V zakonu naj se predpiše, da mora vsak volilni okraj imeti – dobiti poslanca. Kandidira pa naj se po domicilnem principu, to je glede na prijavljeno stalno prebivališče. To pomeni da v SLO ne bo več belih lis območij in hkrati nekdo ki živi v Prekmurju ne more kandidirati na Obali, če tam ne živi. Poslansko nepokritih volilnih območij je v Sloveniji po dosedanji praksi cca 200.000. Z enostavno določbo, da ostane število okrajev 88 in mora vsak okraj izvoliti poslanca , bi ta anomalija v celoti odpadla.
Izvolilni prag, ki naj bo variabilen, odvisen od volilne udeležbe
Namesto volilnega praga 4 % se uvede se izvolilni prag, ki naj bo določen s številom glasov na poslanca. Volilni oziroma izvolilni prag pa bi moral biti variabilen in v odvisnosti od volilne udeležbe v državi. Pri volilni udeležbi 100 % bi bil prag ob 1.750.000 volivcev deljeno z 88 okrajev to je 20.886 dobljenih glasov, pri 50 % volilni udeležbi bi bil polovico nižji, to je cca 10.000 glasov, realna vrednost pa je nekje v sredini cca to je cca 15.000 glasov.
Vpliv nizke volilne udeležbe bo kompenziran z nižjim izvolitvenim cenzusom, pragom, vpliv visoke udeležbe pa z višjim, saj bo tako glas volivca enakovreden tudi ne glede na to kje je volil – v okraju z visoko ali okraju z nizko volilno udeležbo !
Sekundarna delitev glasov
Sekundarna – naknadna razdelitev nerazdeljenih volilnih glasov je namenjena temu da glasovi poslancev, ki niso dosegli cenzusa ne ostanejo v zraku, ker niso neposredno preliti v mandate, ampak se dodelijo po sorazmernem pravilu tako, da se upošteva (poveča) individualni poslančev delež v rezultatu – vseh poslancev, ki so dosegli prag. Tako logiko vsak razume in odpadejo torej delitve na osnovi komplicirane delitvene formule (dont sitemu). Delitev pa se hkrati izvede znotraj volilnega okraja, kar je bistveno boljše od delitve za celo Slovenijo.
Neenakost volilnih okrajev
Še vedno močno neenako razdelitev volilnih upravičencev po volilnih okrajih bi lahko odpravili z aritmetičnim razrezom , s +- 5 % toleranco, vendar to ni nujno in se nov zemljevid raje prihrani za naslednji mandat. Spori okrog zemljevida volilnih okrajev so namreč nerešljivi ali pa rešljivi le v daljšem obdobju.
Državna volilna komisija ni več potrebna
Nadzor je v neposrednem interesu kandidatov, ki pa ga je treba temu interesu podrediti – decentralizirati.
Sedanja DVK ni potrebna , temeljno funkcijo nadzora naj prevzamejo okrajne volilne komisije v katerih so zastopani vsi kandidati ali njihovi zastopniki. Sedanji pogoj, da je član DVK lahko le sodnik, je skrajno anahronističen.
Decentraliziran nadzor pa daje večje jamstvo za poštenost štetja volilnih glasov,
In naprej: vabila za volitve sploh niso potrebna, saj ta pravica pripada avtomatsko vsakemu državljanu RS.
Oštevilčenje glasovnic
Glasovnice je treba oštevilčiti , tako zaradi potrebe sledenja pri naknadnem nadzoru, pač pa tudi zaradi uvedbe eventualne nacionalne tombole oziroma loterije, ki naj se uvede kot stimulans za volilno udeležbo. Tajnost volitev s tem ni kršena saj je udeležba v rezultatu žrebanja vezana na prinesitelja. Je pa v primeru goljufij oštevilčena glasovnica zelo pomemben pripomoček nadzora, ker omogoča sledenje.
To pomeni, da volivec ob glasovanju dobi kopijo glasovnice, ki jo je oddal na volišču. In v njegovem interesu je da jo shrani ! Ni pa seveda to nujno.
Nove tehnologije in volitve
Po zgledu Estonije naj Slovenija v čim večji meri sledi novim tehnologijam. Izkoristiti je treba digitalno osebno izkaznico in block chain tehnologijo. Imetnikom digitalne osebne izkaznice – teh je zdaj že cca 600.000, naj se omogoči glasovanje na daljavo na katerikoli lokaciji – npr gostilne, ali bencinske črpalke pa tudi trgovine. Kjer bi bili nameščeni čitalci osebnih digitalnih izkaznic oziroma čitalnike že uporabljajo za plačila s kartico.
Problem ukinjenih volišč je tako z digitalizacijo zlahka rešljiv oziroma bi sploh odpadel.
*
Zaključek:
Skrajni čas je torej, da volitve dobijo vlogo, ki jim gre. Ne v smeri krepitve oligarhije ampak v smeri demokracije, ki bo postopno pripeljala do tako želene meritokracije.
Kamena doba ni prenehala, ker je zmanjkalo kamenja ampak je njen konec rezultat vsesplošnega tehničnega in tehnološkega napredka, ki je bil pogojen s konkurenco na strani ponudbe. Kdaj bo ta uporabljen tudi pri volitvah pri nas pa je stvar politične volje, brez fige v žepu ko se vedno izkaže pravilo, da se spremembe uvajajo zato, da bo vse ostalo isto.
Prišel je čas, da nič več ne bo tako kot je bilo. Volitve naj bodo praznik demokracije, njih rezultat pa vedno večje uvajanje – ne novih obrazov, ampak meritokracije. Zmagovali ne bodo novi obrazi, ampak znani obrazi iz okolja v katerem živijo. Rezultate bo krojila konkurenca med njimi , konkurenca, ki je gibalo napredka. Seveda pa to zahteva korenito prenovo medijskega prostora na – lokalni ravni, na nivoju volilnih okrajev in občinskih glasil in radijskih postaj. Glasilo Ljubljana je prototip negativnega monopola, kjer župan preprečuje razkrivanje lastnih zablod in korupcije.
Pametni šefi strankarskih central bodo odpravo sedanjega monopolnega ali duopolnega sistema podprli, saj bo korist tudi za stranko v celoti. Pa tudi pretiranega navala na kandidiranje zagotovo še desetletje ali več ne bo .
