Piše: Nova Slovenska zaveza
Iz javnih glasil smo izvedeli, da Ministrstvo za obrambo izvaja prenos posmrtnih ostankov pobitih iz brezna Macesnova gorica, ki se trenutno nahajajo v kočevski komunali, v kostnico pri Škofji Loki.
Vsakdo se strinja, da je kostnica na pokopališču pri Škofji Loki bolj dostojen kraj, kjer naj nepokopane žrtve iz Kočevskega Roga čakajo na pogreb, kakor pa skladišče komunalnega podjetja.
Toda samovoljni odločitvi Vlade nasprotujemo, ker se bojimo, da vladajoča politična levica s pobitimi igra neiskreno igro: govorijo o začasni lokaciji, praktično pa bo potem, ko bodo pokojni enkrat preneseni iz Kočevja v loško kostnico, pokop za njih končan. Po mnenju dedičev komunizma bo s tem našim umorjenim povsem zadoščeno: nobene nove rešitve za dostojen pokop ne bo več. Mediji bodo strumno umolknili in se te teme ne bodo več dotikali: domobranci so pokopani in konec. Minister za obrambo je celo javno povedal: čas je, da spoštljivo »zapremo boleče obdobje naše zgodovine«.
V Novi Slovenski zavezi prvotno nismo nasprotovali prenosu pokojnih iz Kočevja v kostnico pri Škofji Loki, vendar smo postavili pogoj, naj Vlada pred prenosom sprejme sklep, da bodo žrtve pokopane v Ljubljani; potem se jih lahko začasno premakne na spodobno lokacijo. Če bi vladajoči imeli iskrene namene, bi takšen preprost sklep sprejeli in nato poiskali zemljišče v lasti Vlade za pokop; ali pa bi spremenili Zakon o glavnem mestu; ali pa bi določeno vrsto pokopališke dejavnosti z zakonom izvzeli iz pristojnosti občin ipd. Več rešitev obstaja; toda Vlada ni hotela sprejeti nobene od teh rešitev.
Podobno stališče je imela Vladna komisija za vprašanja prikritih grobišč, ki jo vodi dr. Jože Dežman: člani so soglasno nasprotovali prenosu pokojnih, če Vlada prej ne sprejme veljavnih aktov za njihov dokončni pokop v Ljubljani.
Dejstvo, da zdaj samovoljno, brez soglasja svojcev pobitih, združenih v Novi Slovenski zavezi, in v konfliktu s svojo Vladno komisijo za grobišča premikajo ostanke pobitih nekam, kjer bodo umaknjeni od javnosti še naprej nepokopani, nakazuje, da pobitih v resnici nočejo dostojno pokopati, pač pa jih hočejo odriniti in pozabiti. Počistiti želijo prizorišče, da bodo v maju lahko proslavljali 80-letnico zmage revolucije, ki ji pravijo osvoboditev. Pri tem in onem volivcu bodo pridobili še kakšno politično točko; izognili se bodo neprijetnim vprašanjem iz ustanov Evropske zveze ipd. Takšne in podobne reči ima v mislih njihova politična pamet, ko pokopavajo kosti žrtev.
Za nas to niso kosti. To so naši ljudje. Bili so pomorjeni v velikanskem zločinu. V evropskem in slovenskem izročilu dostojen pokop žrtev vključuje to, da ob pogrebu povemo, kdo so ti ljudje bili, kaj je bila njihova stvar in kako so umrli. Njihov pogreb mora biti neločljiv od obsodbe zločina, ki jim je vzel življenje. Odnos političnih dedičev komunizma do tega zločina pa se ves čas slovenske samostojnosti ni spremenil: niso ga zmožni javno, zakonsko razglasiti za zločin. Ovirajo moralno vest in pamet Slovencev, da bi do obsodbe revolucije ne prišlo. Svoja »pietetna dejanja« skušajo ločiti od obsodbe zločina.
Od tod vrsta zgrešenih poskusov, ki so vsi po vrsti propadli in ostali brez vsebine: Teharski park, spomenik na Kongresnem trgu in zlasti pokop žrtev iz Hude Jame na Dobravi pri Mariboru, ki je obžalovanja vredna zastranitev. Zdaj bomo dobili še eno Dobravo. Govorijo o pieteti in spoštovanju do mrtvih; pri tem pa ne samo ignorirajo voljo sorodnikov teh mrtvih v Novi Slovenski zavezi, marveč postavljajo cela mesta drugorazrednih mrtvih, odrinjenih v pozabo. To obsojamo, temu bomo nasprotovali. Pokop osebe vključuje njeno dostojanstvo.
dr. Matija Ogrin
predsednik NSZ
Ljubljana, 31. marec 2025
