Piše: Nova slovenska zaveza
Ob spominu na 3. marec 2009, ko so delavci odstranili 11. pregrado v rovu Svete Barbare, se moramo spomniti, da je Slovenija dežela zakritih strahot.Usoda žrtev iz Hude jame je v nekaterih pogledih še bolj strašna od usode tistih, ki so jih izmučene ustrelili ter pahnili v kraška brezna. Podrobnosti pokola 1.416 žrtev v Hudi jami nikoli ne bomo poznali. Gotovo je, da so nekatere žrtve ustrelili, druge pa so v rudniški rov sv. Barbare še žive zazidali.Biti zazidan za več kot 400 m3 betonskih pregrad v popolni temi rudnika …
Biti zazidan več kot 400 metrov globoko v osrčju gore, umirati obstreljen v kupu trupel v temi, umirati morda od zadušitve ali dehidracije …
Ta strahota se izmika predstavni moči človeškega uma. In vendar naš um, naša volja ne opravljata svoje dolžnosti, če ne poskušata dojeti in se s sočutjem dotikati te nepredstavljive groze.Med žrtvami Hude jame je bila približno desetina mladih žensk, morda tudi dekleta s taborišča na Teharjah. Ob misli na te ženske se grozovitost zločina stopnjuje. Stopnjuje pa se tudi potreba, da vsaj z nagibom svoje volje in sočutja počastimo veličino njihovega trpljenja. Pokojni Justin Stanovnik, ki je sam preživel Teharje, bi rekel, da ob takšnem spominjanju postajamo boljši ljudje. Zaradi njih torej in zaradi nas samih se moramo žrtev iz Hude jame spominjati.V rovu sv. Barbare so našli med trupli tudi slovenski molitvenik. V temi je mogla umirajoča žrtev le z dotikom obujati spomin na svete stavke v njem. Ta molitvenik se pridružuje križcem in rožnim vencem, najdenim ob Macesnovi gorici, ki so visoko, sublimno oznanilo o tem, kakšna je bila kultura, ki je naše pobite vodila v življenju, ki je posvetila njihove smrtne ure, kultura, ki jih je vodila v večnost.Kolikor nam je znano, so vse žrtve pokopane na Dobravi pri Mariboru. V premislekih o pokopu žrtev iz Kočevskega Roga večkrat poudarimo, da bo tudi žrtve Hude jame potrebno pridružiti tem iz Macesnove gorice in drugih morišč v skupni kostnici, ki naj bo najprej izraz sprave z mrtvimi, od tod pa tudi znamenje pomiritve med živimi. Upamo, da pri žrtvah iz Kočevskega Roga ne bodo minila leta, kakor pri teh iz Hude jame, preden bodo dosegle svoj grob na Žalah v Ljubljani.Prizadevanje za to je veliko delo za mir med Slovenci.
