Piše: Vili Kovačič
Vlagam KAZENSKO OVADBO zoper osebe: bivši direktor Gen-i , dr. Robert Golob in Nadzorni odbor družbe Gen-skupina, ki ga sestavljajo Cvetko Sršen, predsednik, mag. Jure Soklič, Ksenija Legar, Patricia Čular, Veljko Flis, Gaber Kontelj, Samo Fürst, Marjanca Molan Zalokar, Rene Jeromel zaradi kaznivega dejanja po 257. in 258. členu in drugih členih Kazenskega zakonika (KZ-1).
PRAVNE PODLAGE:21/10, 8/11 in ORZPPOGD4 in 23/14 – ZDIJZ-C. Zakona omejujeta prejemke poslovodnih organov podjetij v državnem lastništvu ali solastništvu:
KAZENSKO OVADBO in OBTOŽNI PREDLOG zoper Roberta Goloba, direktorja Gen-i in zgoraj naštete člane nadzornega odbora Gen skupine utemeljujem na osnovi Kazenskega zakonika (KZ1) in Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD), Uradni list RS, št.Določitev višine osnovnega plačila poslovodnim osebam po ZPPOGD določa, da se višina osnovnega plačila določi v razmerju z najnižjo bruto plačo izplačano v podjetju ali skupini za preteklo leto, pri čemer osnovno plačilo ne sme presegati petkratnika najnižje bruto plače (in ne povprečne bruto plače). Določilo, da osnovno plačilo ne sme presegati petkratnika najnižje bruto mesečne plače se je iz podzakonskega akta preneslo v zakon. S tem določilom se je tako najvišja plača v gospodarskih družbah v posredni ali neposredni večinski lasti Republike Slovenije ali samoupravnih lokalnih skupnosti vezala na višino najnižjih plač!
V četrtem odstavku ZPPOGD je tudi varovalo, katerega namen je preprečiti izigravanje zakonodaje preko navideznega dviga najnižje bruto plače, ki bi ga družbe lahko dosegle z odpuščanjem najslabše plačanih delavcev in njihovim nadomeščanjem z zunanjimi izvajalci in drugimi oblikami pogodbenega dela. V ta namen ZGPOOGD določa, da se pri določanju razmerja upošteva tudi plača, ki bi jo skladno z veljavnim aktom o sistemizaciji delovnih mest prejel delavec na slabše plačanem delovnem mestu v družbah, skupini, četudi to delovno mesto v preteklem poslovnem letu ni bilo zasedeno.
V izogib nejasnostim oz. morebitnim izigravanjem ZPPOGD se v petem odstavku člen dopolnjuje še z načinom določitve osnovnega plačila v novoustanovljeni družbi. V novoustanovljeni družbi, ki še nima zaključenega poslovnega leta, se zato osnovno plačilo določi v razmerju z bruto zneskom trenutno veljavne minimalne plače v republiki Sloveniji.
Zakon je glede morebitnega izigravanja zakonodaje posegel celo s sankcioniranjem – omogoča predčasno razrešitev organov pristojnih za odločanje o prejemkih direktorjev z navadno večino glasov skupščine družbe.
V nadaljevanju pojasnjujem, da so osumljenci kršili člene glede višine izplačila plače direktorju po ZPPOGD, za kar je zagrožena kazen po KZ-1 in kršenje členov KZ-1 od 240 1b dalje. Zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti do vključno nevestnega dela v službi ( 257. in 258. člen KZ-1) 257. člen (1) Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki izrabi svoj položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti in s tem sebi ali komu drugemu pridobi kakšno nepremoženjsko korist ali komu prizadene škodo, se kaznuje z zaporom do dveh let. 258. člen Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zavestno krši zakone ali druge predpise, opušča svoje nadzorstvo ali kako drugače očitno nevestno ravna v službi, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev pravic drugega ali škoda na javni dobrini ali premoženjska škoda, in res nastane kršitev oziroma večja škoda, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let. Odgovorne osebe ovajam, saj gre za nevestno delo nadzornega odbora GEN in neupoštevanje Lahovnikovega zakona pri izplačilu plač Robertu Golobu ter, na podlagi plač napačno izračunane nagrade do katere je upravičen direktor. Kot državljan, ki sem tudi davkoplačevalec imam vsekakor pravni interes glede poštenega (nekoruptivnega) in zakonitega upravljanja državnega premoženja. V ta sklop sodi celotno poglavje KZ1 od člena 240 1b dalje.Neupoštevanje zakonodaje, kakršno so si privoščili Robert Golob in člani nadzornega sveta Gen-skupine, ki so to stanje tolerirali, je popolnoma neopravičljivo in nesprejemljivo. V tem smislu podajam ovadbo na podlagi »Lahovnikovega zakona«, ki govori o najvišji možni plači direktorja državnega podjetja in o najvišji možni izplačani nagradi. Ni nobenega dvoma, da so omenjeni deležniki (direktor GEN-i in nadzorni odbor skupine GEN-skupina) delovali zavestno in namerno v nasprotju s predpisi, ki urejajo ZPPOGD. Gre za kaznivo dejanje storjeno naklepno (za pridobitev osebne koristi). Glede na navedeno je treba postopati v skladu z ZKP in KZ-1E.
Prepričan sem namreč, da ne gre le za prekršek, pač pa za načrtno odsvojitev, po domače krajo denarja. Sicer pa smo tudi v medijih lahko prebrali, da je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) v začetku decembra 2021 uvedlo prekrškovni postopek zoper nadzornike GEN-I, ker ministrstvu (po lastniških spremembah) niso pravočasno posredovali pogodb z direktorji družb v skladu s t. i. Lahovnikovim zakonom. Ker gre pri GEN-I za monopolno državno družbo, ki poceni kupuje elektriko iz državne JEK in jo nato bistveno dražje prodaja uporabnikom, gre za ustvarjanje neupravičenega ekstra dobička, zato je nagrada Golobu in ostalim članom uprave nezakonita!
In še, absurd je, da je osnovna plača Roberta Goloba samo zgolj 1/5 njegovih prejemkov, katerih celota se skriva pod plaščem neomejenih nagrad za sicer – v primerjavi s tujimi dobavitelji slabo uspešnega poslovanja. Več o tem :https://siol.net/posel-danes/novice/v-gen-priznali-da-je-golobova-placa-previsoka-a-je-ne-nizajo-570922
Govorimo o zneskih – zaslužku v državnem podjetju , ki so tako veliki, da jih navaden državljan, slovenski davkoplačevalec s povprečno plačo nikoli ne bo zaslužil v vsej delovni dobi. Zato bi se ta zadeva morala preganjati po uradni dolžnosti. Sicer pa je Robert Golob nehote »javno priznal«, da so bili njegovi prejemki neupravičeni, saj je ob medijskem razkritju enormnih prejemkov iznad redne plače obljubil (tik pred volitvami) donacijo »svoje nagrade« v humanitarne namene. Gre celo za sprevrženo dejanje in ustvarjanje lažne medijske predstave volivcem o njegovi socialnosti in dobrodelnosti. V resnici gre za davkoplačevalski denar, ki ga »dobrotnik Golob« deli davkoplačevalcem, denar, ki jim ga je dejansko »ukradel«. Dokazilo tega je v spodnji sliki-tabeli. Iz nje se vidi da je samo v 11 mesecih leta 2021 prejel 400.678 eur nrutto oz. 192.000 neto.
Kot davkoplačevalec, aktivni državljan in vlagatelj te obtožbe in kazenske ovadbe pričakujem čim prejšnji odziv državnih institucij, ki nadzorujejo porabo državnega denarja in ki morajo zaščititi javni interes.
Iz vsega navedenega je tako mogoče izpeljati le zaključek, da so osumljenci načrtno in naklepno obšli Lahovnikov zakon in drugo zakonodajo, ki onemogoča nezakonito visoke plače innagrade, direktorjem državnih družb. In še: ne gre le za neke osamljene kršitve, ampak kontinuirano dolgoletno ravnanje v nasprotju z jasnimi zakonskimi določili. Gre za okoriščanje posameznikov z državnim denarjem. Ravnanja osumljencev tako prestopajo meje kazenskopravne sfere in po mnenju vlagatelja izpolnjujejo dovolj razvidne zakonske znake kaznivega dejanja kršitve obstoječe zakonodaje tudi po 257. in 258. členu KZ-1. Vlagatelj tako podajam predmetno kazensko ovadbo in naslovnemu organu predlagam, da zoper osumljence čim prej postopa v skladu s svojimi pristojnostmi. Društvo DPSND – davkoplačevalci se ne damo Vili Kovačič, predsednik P. S. : Politične stranke, tako vladne kot opozicijske, gibanje Povežimo Slovenijo, nove politične stranke Naša Dežela in Vesna, pozivam(o) , da javno podprejo to ovadbo in obtožbo. Prav tako k temu pozivam Mrežo za demokracijo in skupino, ki menda snuje platformo za alternativo. Alternativa je na dlani: državne investicije in državna podjetja so zrasle državi čez glavo, v volilni tekmi pa je pohlep prekosil samega sebe. To ni moja prva borba za nekoruptivno Slovenijo. Kot pobudnik referenduma sem enako zahteval že leta 2012 ob zakonu o državnem poroštvu za TEŠ6. Danes nasprotujem temu, da nekdo, v imenu nekakšne »svobode« terv kot vsestransko medijsko privilegiran politični protagonist, prodaja krajo davkoplačevalskega denarja za suho zlato. Enako sem terjal od politike v primeru dveh referendumov proti škodljivi zasnovi projekta 2. tir, pri katerem se o alternativnih variantah praktično v nobenem mediju ni moglo in ni smelo odprto in svobodno razpravljati. Enako o projektu 3.RoS. Medijem sporočam, da nisem satelit stranke SDS (diskreditacija?), ampak »planet svetlobe«, ki skušam osvetliti temno stran meseca. V Sloveniji vlada vzporedni mehanizem – omrežja ob pomoči monopoliziranih medijev, ki so okupirali Slovenijo in nam prodajajo vladavino prava po vzorcu lika in dela nezakonitega vrhovnega sodnika Branka Masleše! STA pozivam, da o kazenski ovadbi in obtožbi obvesti vse medije, javni servis RTVSLO pa pozivam, da mi omogoči javno in brez cenzure obrazložiti svoja stališča. Ljudje niso butasti, le objektivno, nepristransko in celovito morajo biti informirani. Kar je naloga javne RTV. Državna lastnina brez nadzora je mnogo slabša od zasebne, ker jo zlahka, kot to poizkuša Robert Golo in »nadzorniki«, oskubijo kot čebulo, na koncu pa ne ostane davkoplačevalcem niti za seme. Robert Golob (in podobni državni menedžerji) ustvarja zaradi kartelnega dogovora na trgu (Gen-I, poceni nakup elektrike od državne JEK) ustvarja nezakonite ekstra dobičke, sočasno pa medijsko zavaja, kako so oni najcenejši dobavitelj za ljudi (gospodinjstva). Kaj pa podjetja, ki jim GEN-I preprodaja elektriko po večkratniku in imajo zato enormne stroške poslovanja, enako velja za javne zavode in druge institucije. Državna lastnina, s katero upravljajo ljudje kot je Robert Golob, ki se sočasno izogibajo javnemu nadzoru in imajo »pomoč« dominantnih medijev, je problem in ne rešitev. Tudi RTVS Tarča, oddaja, ki naj bi razkrivala nepravilnosti in korupcijo , ponovno ni pokazala rešitev, ampak je zgolj medijska manipulacija, ko voditeljica poudarja le »skromno« osnovno neto plačo menedžerja, zamolči pa neupravičen tržni ekstra dobiček, ki se preliva v enormne, tudi neetične-nezaslužene prejemke poslovodstva državne firme. V kapitalizmu institucije ščitijo tržno konkurenco in preprečujejo nezakonite ekstra dobičke (visoke kazni), pri nas so medijsko privilegirani, zaščiteni, namesto da bi bili izpostavljeni! Slovenija ne bo nikoli ekonomsko in družbeno uspešna, dokler bodo svojim skritim gospodarjem mediji z nepopolnim poročanjem pomagali ropati državni davkoplačevalski denar. Negativna praksa državnih investicij po zgledu TEŠ6 in in drugih pa se skratka potencira in nadaljuje . Nedopustno in protizakonito je, da »upravljalska in nadzorstvena struktura« preko državnega podjetja GEN in Gen-I – direktorja in nadzornega odbora v svoj žep in za potrebe volitev zapravlja narodovo ekonomsko substanco. Ministrstvu za gospodarstvo pa ne predložijo pogodb ki omogočajo to nezakonito delovanje. Vili Kovačič, Ljubljana V vednost; Predsednik Računskega sodišča, mag. Tomaž Vesel Komisija za preprečevanje korupcije, dr. Robert Šumi Predsednika Odbora za finance DZ, Robert Polnar, Predsednik Komisije za nadzor javnih financ DZ-KNJF, Igor Peček in član Aleksander Reberšek, Predsednik odbora za notranje zadeve DZ, mag. Branko Grims Minister za finance RS, mag. Andrej Šircelj Minister za pravosodje, Marjan Dikavčič Direktor FURS , Ivan Simič Varuh človekovih pravic RS, dr. Peter Svetina