Piše: Park vojaške zgodovine
V produkciji Društva Kolut iz Postojne je danes izšel dokumentarni film »Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice«, ki pripoveduje zgodbo o legendarnem reševanju lipicancev med drugo svetovno vojno. Predpremiere v Parku vojaške zgodovine v Pivki so se udeležili tudi češki veleposlanik Njegova Ekscelenca Júraj Chmiel, odpravnica poslov na Veleposlaništvu ZDA v Sloveniji Njena Ekscelenca Melania Arreaga, župan Občine Pivka Robert Smrdelj in direktorica Kobilarne Lipica Tatjana Vošinek Pucer. Premiera dokumentarca bo v petek, 16. decembra, ob 19. uri v Kulturnem domu Postojna.
Slovenski lipicanci v Lipici predstavljajo enega najpomembnejših državnih in nacionalnih kulturnih zakladov. Njihova usoda je bila med 2. svetovno vojno izjemno negotova, saj so jih po kapitulaciji Italije nacisti odpeljali v češko mesto Hostouň, kjer so ustanovili vzrejni center konjev iz najboljših kobilarn tedanje Evrope. Konji so se ob koncu vojne znašli v veliki nevarnosti, saj je območje pripadlo Rdeči armadi. Ameriška vojska pod vodstvom generala Pattona se je odločila za drzno vojaško reševalno akcijo in z »Operacijo Kavboj« konje rešila na Zahod. »Dejansko gre za splet izjemnih okoliščin, čudež, če hočete, to, da so bili takrat lipicanci rešeni. Res so se znašli pravi ljudje na pravem mestu, ljudje, ki so imeli izjemno radi konje, tvegali dejansko tudi svoje življenje za to, da bi jih rešili,« o akciji v filmu spregovori mag. Janko Boštjančič, direktor Parka vojaške zgodovine Pivka. »Lipica ni samo kobilarna in ni samo turistična destinacija, ampak predvsem izjemno pomemben kulturni spomenik. Ne samo zaradi svoje starosti, ampak tudi zaradi vsebin stavbne dediščine, izjemne kulturne krajine kobilarne in pa seveda črede lipicancev, ki vsemu temu daje ta edinstven karakter ter vse skupaj združuje in povezuje. Vse, kar v Lipici imamo, je namreč nastalo zaradi lipicanca in za lipicanca,« podčrta v filmu mag. Janez Rus, vodja konjereje ter konjeništva v Kobilarni Lipica.
Češki veleposlanik Júraj Chmiel je ob predstavitvi izpostavil izjemen uspeh Slovenije in ostalih sedmih držav z vpisom tradicije reje lipicancev na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Odpravnica poslov na Veleposlaništvu Združenih držav Amerike v Sloveniji Melania Arreaga pa je k temu dodala še dobro sodelovanje ne samo s Parkom vojaške zgodovine v Pivki, temveč tudi s Kulturnim društvom Kolut, saj so že drugič podprli filmsko produkcijo tega postojnskega društva.
Projekcijo filma je pospremilo odprtje manjše priložnostne razstave »Lipicanci – žive legende«, ki so jo pripravili v Parku vojaške zgodovine Pivka. Zgodbo lipicancev iz leta 1945 so z razstavo umestili v širši kontekst. Lipicanci namreč niso bili iz Lipice preseljeni samo med drugo svetovno vojno; že pod Avstrijo so bili kar štirikrat zaradi vojn umaknjeni iz Lipice – med prvo svetovno vojno in kar trikrat med napoleonskimi vojnami. Avstrijski dvor kot lastnik lipiške črede je ob teh zahtevnih logističnih podvigih, kakršna je bila selitev več kot tristoglave črede, skupaj z brejimi kobilami in mladimi žrebeti, več sto kilometrov daleč, utemeljeno razmišljal, da bi lipiško čredo trajno namestil nekje v notranjosti monarhije, na bolj varni lokaciji. »A lipicanci so se vedno vrnili v Lipico. Ker so tu doma in ker v celem obsežnem habsburškem cesarstvu, to je v celi srednji Evropi, ni boljšega kraja za njihovo vzrejo, kot je tu na našem Krasu,« je v nagovoru poudaril direktor Parka vojaške zgodovine Pivka Janko Boštjančič.
Filmsko zgodbo o legendarnem reševanju lipicancev je Društvo Kolut prelilo na filmski trak ob podpori Veleposlaništva ZDA v Sloveniji, Občine Postojna, Parka vojaške zgodovine Pivka, Kobilarne Lipica in Zavarovalnice Triglav. Scenarij za film je napisal Drago Mislej – Mef, režiral ga je Dušan Milavec.
