Piše: Sindikat Fides
Zimski čas je ponovno napolnil bolnišnice in ambulante. Kolegi po celotni državi od podpori celotnega osebja ponovno rešujejo nemogoče, za kar se jim lahko prav vsem – od zdravnikov, sester, administratorjev, tehnikov in podpornega osebja samo globoko zahvalimo.
Hkrati so zaradi pomanjkanja osebja, premajhnih in propadajočih čakalnic in sistemskih administrativnih neumnosti deležni jeze ljudi, ki jo stresajo še na preostale zaposlene, ki so tam le zato, zato da bi jim pomagali. Zato se jih zlomi še več, preostane še manj kolegov in kakovost oskrbe še bolj pada. To so razmere, ki so že leta izredne. Edina predlagana rešitev te vlade je bila zakonska uvedba prisilnega dela s premestitvami že danes preobremenjenih ljudi v zdravstvu po celi državi, prepoved, zahtevano prekomerno delo ne glede na zdravstvene in starostne omejitve ter celo prisilen vpoklic upokojenih zdravstvenih delavcev.
To je enako kot po desetletjih zamujanj s protipoplavnimi ukrepi z interventnim zakonom prepovedal rekam, da prestopijo bregove, ko je povodenj že davno zapustila struge, teče skozi hiše in odnaša še zadnje ljudi, ki skušajo pomagati.
Opozorilna stavka je poziv k dolgoročnim ukrepom, ki bodo obdržali najbolj dragoceno -naše osebje – v javni mreži. Mineva 425. dan od podpisanega in na vladi potrjenega sporazuma, s katerim so predstavniki države zdravnicam in zdravnikom, zobozdravnicam in zobozdravnikom in vsem zaposlenim v zdravstvu, ter v prvi vrsti tudi bolnikom, zagotovili, da začenja s pripravo sistemske zakonodaje in ureditvijo plačnega sistema, ki bo ustavil val odhodov in zapiranja oddelkov po slovenskih bolnišnicah.
565. dan spremljamo analize, zasedanja svetov in menjave ministrov z vsem osebje, rezultat česar so daljše čakalne dobe, zmeda med bolniki in zaposlenimi ter popolna izguba zaupanja v zdravstveni sistem, ki je bil leta zgled številnim državam v tujini. Pacienti svojo jezo in nemoč vse pogosteje izkazujejo z verbalnim in fizičnim nasiljem nad osebjem, ki so namesto pravih odločevalcev razumljeni kot krivci za njihove stiske, saj jih kot take slikajo podpihovalci iz ulice ter celo vidni predstavniki države.
Zato NAM JE DOVOLJ! Če Vlada ne bo zagotovila varnosti zaposlenih, realizirala danih zavez iz sporazumov, ki jih je sama potrdila, , bo 9. januarja 2024 v znak protesta potekala prva ENODNEVNA OPOZORILNA STAVKA. Brez trdnih in uresničljivih zavez, se bo nadaljevala in stopnjevala en teden kasneje vse do izpolnitve stavkovnih zahtev.
Odločevalce prosimo, naj spregledajo in poskusijo interventno obdržati srce zdravstva – ljudi na svojih delovnih mestih. Z boljšimi pogoji dela, ne s prisilo. Z dobro premišljenimi ukrepi, ne s protistavnimi zakoni. V času do odločitve ustavnega sodišča o prejšnji teden sprejetemu zakonu, se bodo oddelki in ambulante še naprej zapirali, ker ljudje odhajajo iz javnega sistema. V času, ko nimamo kadrovskega načrta in tako niti ne jasnih potreb, kaj sploh rabimo, nam z oglasi za delo v tujini stalno bombardirajo naše zdravnike, enako je tudi z drugim osebjem.
V januarju 2023 sta Vlada Republike Slovenije in FIDES, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije podpisala Sporazum o rešitvi stavkovnih zahtev (Uradni list RS, št. 14/23), iz katerega izhaja zaveza, da Vlada do 1. 4. 2023 oblikuje ločen plačni zdravstveni steber v okviru plačnega sistema javnega sektorja, v katerem se naslovijo stavkovne zahteve ter ga vloži v zakonodajni postopek do 30.06.2023.
Odgovornost za nerealizacijo obeh sporazumov je zgolj in izključno na Vladi RS, ki pogajanj z nami ni izvajala skladno z obema sporazumoma, torej niti ne s ciljem sledenja dogovorjenih rokov in tudi ne z namenom spoštovanja dogovorjenih načinov rešitve stavkovnih zahtev. Oba sporazuma sta vsebovala roke za rešitev stavkovnih zahtev, ki so se iztekli znatno pred avgustovskimi poplavami, pri čemer tudi do avgustovskih poplav ni bilo nikakršnih aktivnosti, ki bi kazale na skorajšnjo realizacijo obeh sporazumov.
Zdravstveni sistem se je odzval na poplave, zahvalili bi se kolegom v Kamniku in Koroškem ter drugje, ki so zagotavljajo vso oskrbo ne glede na razmere, nato pa so se vrnili nazaj v mirnodobno delovno okolje in počistili še vse v poplavah nastale zaostanke. Zato pričakujemo, da bo država glede na izkušnjo s poplavami prej prednostno krepila kritično infrastrukturo, kot jo dodatno zanemarjala. To je njena naloga in odgovornost.
