Piše: Alenka Orel
Ponovni izpad Roberta Goloba dokazuje, da premier še vedno deluje samovoljno, brez dialoga, brez spoštovanja do koalicijskih partnerjev in predvsem brez občutka za odgovornost do ljudi. Če je stranka Levica predlagala referendum o izdatkih za NATO, potem je njena dolžnost, da ga tudi sama prekliče. Pika.
V Odmevih Golob sprenevedavo govori o »minulem času za politiziranje«, hkrati pa napoveduje, da sam ne bo predlagal referenduma o izstopu iz Nata, bo pa predlagal, da se referendum Levice sploh ne izvede. V isti sapi trdi, da je koalicija enotna. Oprostite, ampak kje je tu logika? Če eden v koaliciji zahteva referendum, drugi pa v tujini razlaga nasprotno stališče, enotnost ni samo iluzija – je popolna prevara.
To ni več politično nesoglasje – to je razpad politične integritete. In kar je najbolj nevarno: premier zdaj očitno išče grešnega kozla zunaj lastne hiše. Krivdo za razkol v vladi in kaos v zvezi z referendumom želi naprtiti opoziciji, čeprav je jasno kot beli dan: ta referendum je zrasel v njegovi koaliciji, v njegovi politični kuhinji. Naj tam tudi ostane. Naj odgovornost nosijo tisti, ki so ga sprožili. In pika.
Dogovarjanja, usklajevanja in odkrit pogovor bi morali biti opravljeni pred vrhom Nata – ne šele po tem, ko je premier že razlagal svetu, kako Slovenija razmišlja. A očitno ni razmišljala država – razmišljal je samo on. V tujini smo nastopili s porušenim notranjim ravnovesjem in z referendumom v zraku, o katerem nihče ni zares nič vedel. To je politični amaterizem, ki si ga Slovenija ne more več privoščiti.
Golob želi zdaj nastopati kot tisti, ki pomirja, a v resnici gasi požar, ki ga je sam pomagal zanetiti. Njegove izjave o “enotni koaliciji” so postale retorična floskula brez vsebine, skoraj žaljiva za vsakogar, ki spremlja politično dogajanje z odprtimi očmi.
Zato jasno in odločno: ” Če je koalicija res enotna – naj to tudi pokaže. Stranka Levica naj nemudoma in javno prekliče predlagani referendum. In to še pred odločanjem na vrhu zavezništva.”
Vse drugo je blef, politično mešetarjenje in zavestno zavajanje volivcev.
Slovenija si zasluži resno, pošteno in usklajeno vodenje – ne pa soliranja, improvizacij in nastopov v tujini, ki jih domači zbor niti ne razume, kaj šele podpira.
In naj si premier prihrani skušnjavo, da bi svojo odgovornost prelagal na opozicijo. Ne bo šlo. Dovolj je.
