Piše: Forum za kmetijstvo in podeželje SDS
V zadnjih tednih smo priča intenzivnim lastniškim spremembam v slovenskem kmetijskem in živilsko predelovalnem sektorju. Prodaja večinskega deleža družbe Panvita d. o. o. tujim skladom je glede na njeno velikost in njen dosedanji pomen v verigi preskrbe s hrano lahko zaskrbljujoče. Družba je namreč v letu 2022 ustvarila čiste prihodke od prodaje v višini malo nad 9 milijonov evrov, kar je za 35 % več kot leto prej. Družba je dosegla dobiček v višini malo nad 800.000 EUR, kar je za 65 % več kot leto prej. V Panviti d. o. o. obdelujejo preko 3.600 ha kmetijskih zemljišč, od tega jih je okoli 3.000 ha zakupljenih od Republike Slovenije. V družbi je bilo konec leta 2022 zaposlenih 85 delavcev. S prodajo večinskega deleža družbe je prešlo v tujo lastnino največje slovensko kmetijsko podjetje z živilsko predelovalno industrijo.
V zadnjih dneh pa je v javnosti zaokrožila še novica o prodaji podjetja Celjske mesnine d.o.o.. To je največja družba v mesno predelovalnem sektorju v Republiki Sloveniji. Družba je po podatkih iz leta 2022 zaposlovala skoraj 400 delavcev, ustvarila preko 90 milijonov čistih prihodkov od prodaje in je imela 13,5 milijonov EUR bilančnega dobička. Tudi to družbo so kupili tujci.
S prodajo teh dveh podjetij Slovenija izgublja še zadnja velika kmetijska in živilska podjetja. Obe prodani podjetji izkazujeta dobre poslovne rezultate, sta pomembna zaposlovalca delovne sile in prispevata pomemben delež pri zagotavljanju prehranske varnosti v Republiki Sloveniji. Z vidika prehranske varnosti prebivalcev Republike Slovenije takšne prodaje povečujejo tveganje, saj bi v primeru zaostrenih agro ekonomskih razmer na prehranskem področju (vojna v Ukrajini, vojna na bližnjem vzhodu, zdravstvena tveganja idr.) pomemben delež hrane sledil drugim interesom in ne nacionalni prehranski varnosti.
Prav tako je zaskrbljujoče dejstvo, da bodo ob pretekli prodaji Perutnine Ptuj in sedanji prodaji Panvite z najboljšimi kmetijskimi zemljišči upravljala tuja podjetja. Z vidika prehranske varnosti in zagotavljanja ustreznih kmetijskih zemljišč za slovenske družinske kmetije in mlade prevzemnike kmetij je zaskrbljujoče, da slednji ne morejo priti do zakupa državnih zemljišč, istočasno pa z zemljišči v lasti Republike Slovenije upravljajo tujci. Na območju celotne EU se je namreč oblikovalo enotno stališče, da prehransko varnost in stabilnost vendarle predstavljajo družinske kmetije.
Zato v Forumu za kmetijstvo in podeželje pozivamo aktualno vlado k sprejemu ukrepov za zagotavljanje prehranske varnosti v Republiki Sloveniji. Predlagamo sledeče ukrepe:
- celovita prenova zemljiške zakonodaje z namenom zagotavljanja zemljišč za tista kmetijska gospodarstva, ki prispevajo k prehranski varnosti Republike Slovenije,
- uvrstiti kmetije, kmetijska in živilsko predelovalna podjetja med strateško pomembne subjekte za zagotavljanje prehranske varnosti v Republiki Sloveniji,
- z vsemi finančnimi in drugimi ukrepi in mehanizmi podpreti prehransko varnost v Republiki Sloveniji,
- pričeti s sistematičnim pristopom za odkup ključnih kmetijskih in živilsko predelovalnih podjetij v tuji lasti s strani Republike Slovenije.
