Piše: Dr. Jože Dežman
Skupnost muzejev mi v javnem pismu svetuje, da naj se bolj vljudno obnašam do dr. Kaje Širok. Zanima me, na kakšen način je bilo to besedilo sprejeto, torej kdaj in na katerem organu Skupnosti muzejev?
Seveda pa predlagam tudi, da naj se Skupnost muzejev opredeli tudi do tega, kam sodi zmerjanje kolegov s strani Ota Lutharja v Sobotni prilogi Dela (31.12.2020) ali dvakratna objava sredincev, ki jih Širokova v Mladini (15.1.2021, 15.10.2021) kaže Ministrstvu za kulturo?
Pismo Skupnosti muzejev je bilo predano javnosti 19.novembra.
Moji prispevki, v katerih naj bi bilo po oceni Skupnosti muzejev »blatenje in obračunavanje«, pa so bili objavljeni letos 5.marca (Siol, Politikis, Reporter), 5.maja (Demokracija, Reporter, Siol), 19.maja (Demokracija, Reporter, Siol), 27. in 28.maja (STA, Metropolitan) pa še kje. Njihova vsebina je podobna vsebini, ki je bila objavljena v štirih nadaljevanjih na Siolu od 6. do 8. novembra. Zakaj se Skupnost muzejev ni oglasila že letos marca ali maja?
Domnevam, da je pisanje Skupnosti muzejev posledica obupanih pisem, ki jih dr. Širokova pošilja po deželi. Ker ni sposobna vsebinskih odgovorov na vsebinska vprašanja, prosi svoje možne zaščitnike, da bi jo obvarovali javne odgovornosti za dejanja, o katerih pišem.
Torej Skupnost muzejev naj utiša Dežmana!
Natančno isto pot kot Skupnost muzejev Slovenije so poskušali ubrati tudi zunanji člani Strokovnega sveta Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Kar dvakrat so mi skušali s svojim sklepom prepovedati javno izražati svoja stališča o delu dr. Širokove.
Domnevam pa, da je dr. Širokova tudi Skupnosti muzejev prikrila, da sem svoje daljše besedilo z analizo njenega dela, ki ga prilagam, 2.novembra poslal tako njej kot njenemu mentorju dr. Otu Lutharju s tole prošnjo: »Draga Kaja, Oto, še vedno verjamem, da je strokovni dialog nujen. In da zanikanje dialoga pomeni tako zanikanje stroke kot demokracije. Zato vama v vnaprejšnje branje pošiljam nekaj zaznamkov o dialektiki mentorja in doktorandke, direktorice in predsednika sveta, skratka prispevek k antropologiji zlo/rabe moči.
Vesel bom vajinega odziva.«
Ker odziva ni bilo, sem del svojega besedila, ki, naj ponovim, ne odstopa bistveno od objav v prvi polovici leta, poslal v objavo Siolu. Zato, da bi spodbudil vsebinsko razpravo, ki jo slovensko muzejstvo še kako potrebuje.
Poziv Skupnosti muzejev, da vsebina mojega pisanja ni pomembna, pomembno pa je doseči prepoved mojega javnega nastopanja, je nezaslišan poziv k cenzuri in tudi poziv k skrivanju oz. ščitenju strokovno spornih in tudi nezakonitih dejanj tako muzejskih direktorjev kot mogoče še koga v muzejskih združenjih, ki ima dovolj moči, da utiša kritike. S tem se pa dejansko krši muzejski etični kodeks!
Zato pozivam tako Slovenski odbor ICOM-a kot Skupnost muzejev Slovenije, da se opredelita do vsebine tega, kar sem napisal.
Zaradi nepripravljenosti na javni dialog, vsebinsko razpravo in prevzema odgovornosti za svoja dejanja oz. zaradi ščitenja takega početja pa predlagam, da dr. Širokova odstopi kot predsednica slovenskega ICOM-a, dr. Berberih Slanova pa kot predsednica skupnosti muzejev Slovenije.
Če pa se vam zdi potrebno, lahko moje priloženo besedilo, prevedemo tudi v angleščino in posredujemo mednarodni javnosti.
Srečno!
Dr. Jože Dežman
