Piše: Iva Pavlin Žurman
Štirinajstega septembra 2021 se je na uvodnik urednice Sabine Obolnar Bodite tiho (7. sept.) oglasila bralka g. Majda Kovačič iz Celja, ki je njeno pisanje kritično ocenila kot pristransko in je urednici postavila enako vprašanje, kot ga je urednica v zaključku uvodnika postavila bralcem: »Do kam ta sovražnost še lahko gre?«
V predzadnjem odstavku uvodnika je namreč urednica izpostavila najvidnejše predstavnike oblasti in njihove satelite (kot kaže bralci One-Dela ne potrebujejo imen in že takoj vedo, kdo so sateliti oblasti, saj »smo mediji tisti, ki bralcem govorimo, kako naj razmišljajo«, je pred leti na Blejskem forumu priznal tuj urednik), ki na varni razdalji »ponižujejo ljudstvo s prostitutkami, lenuhi, svinjami, pošiljanjem na psihiatrijo, z nizkotnimi besedami, ki vzbujajo skrajni odpor …« in dodala, da se zavedajo, kako s tem krepijo sovraštvo med ljudmi. »In vlada sedaj zase zahteva zaščito, nam pa grozi,« je še zapisala.
Bralka M. Kovačič je urednico opozorila na njene pisne trditve brez dokazne vrednosti, saj »temeljijo samo na populizmu in ustvarjanju sovražnega mnenja o predstavnikih sedanje vlade, še zlasti njenega predsednika« in navedla, da je vlada naredila množico dobrih stvari ne le zanjo in njeno družino, ampak za množico »navadnih državljanov«.
Tudi sama sem razmišljala, da bi podoben zapis poslala v Pisma, toda slabe izkušnje z neobjavo kritične misli do komentarjev Delovih urednikov-novinarjev (ki pogosto komentirajo brez argumentov ali s polovično resnico-lažjo) so me odvrnile. Ker pa v Delu skoraj ni več drugačnega mnenja, sem se odločila podpreti bralko, ki je prepoznala, da je stigmatizirano pisanje novinarjev Dela postalo že nenormalno. In ne verjamem, da se novinarji (in bralci) ne zavedajo, da prav s takim pisanjem sejejo sovraštvo med ljudmi.
Izraz medijska prostitutka je bil posledica pisanja (laganja) E. Carlove o »vidnih članih stranke SDS povezanih z Legijo smrti«. V nadaljevanju je sledilo medijsko stigmatiziranje članov stranke z nacisti. Nas, člane Odbora 2014, ki smo leta protestirali za resnico in pravico pred VS je Carlova označila kar za plačance (sic!) Ko sem urednikom in novinarjem RTVS pisala o tem, kakšno mora biti profesionalno novinarstvo (in jih povabila pred RTVS, kjer sem imela govor), mi je Carlova odgovorila – svetovala naj grem raje na svež zrak, kot …
Ne verjamem, da S. Obolnar in ostali ne razumete prispodobe o biserih in svinjah. Protestniki, ki protestirajo s sovražnimi parolami (Smrt janšizmu, kar ni kritika, ampak grožnja, ki se je pojavila, čim se je marca 2020 oblikovala legalna alternativna vlada) si ne zaslužijo pozornosti, kaj šele javne RTVS »medijske podpore«, ampak obsodbo, saj sovražijo in so za javno izključevanje, ne pa za svobodno demokratično izbiro in sodelovanje! Sovražno zažigajo lutke, packajo po ulicah in ostalih površinah, pljuvajo verbalno in fizično, grozijo, …) Bralci mainstream medijev zavajajo celo o vzponu nacizma v Sloveniji (tudi bralec One M. Cerovac). Ko se za nasilne izpade protestnikov (ne ljudstva!) uporabi izraz levi fašisti, pa mediji to (resnico) preslišijo. Le zakaj?
P.S. »Če bo sprejet predlog o kaznovanju ljudi zaradi kritike oblastnikov, bo to naš naslednji referendum,« je dejala Nika Kovač (NVO 8.marec). Ko pa je novinar Peter Jančič njeno najavo novega referenduma objavil v članku z naslovom Referendum za pravico pljuvanja na poslance in kazanja spolnih organov otrokom?« je njihov odvetnik D. Bauk zahteval umik dela vsebine članka (siol.net). In to naj bi bili borci za medijsko svobodo?
Iva Pavlin Žurman, Solkan
