Piše: dr. Ferdinand Deželak
Ali je bila U.K.Z. pred nastopom funkcije predsednice Državnega zbora slaba, oziroma strokovno neusposobljena sodnica? Po posrednih trditvah bivšega pravosodnega ministra in okrožne sodnice J.J. je odgovor očitno pritrdilen.
Po njunem mišljenju bi naj U.K.Z., ki je v letih 2014, 2015 vodila zapuščinski postopek kot takratna zapuščinska sodnica, napačno napotila tožnike na pravdo. U.K.Z. je namreč v svojem sklepu II D 77/2014 z dne 27.1.2015 na pravdo napotila samo nekatere dediče, ne pa vseh. To je v svojem sklepu utemeljila s trditvijo da lahko vsak dedič zase vloži tožbo in ni podano nujno sosporništvo v tem smislu, da bi mogli tožiti samo vsi dediči skupaj. V nasprotnem primeru bi bila, po njenih trditvah, zaradi dediča, ki noče vložiti tožbe, drugim dedičem odvzeta zakonita pravica do tožbe.
Tem trditvam pa je ostro nasprotoval bivši pravosodni minister, tokrat v vlogi pooblaščenca tožene stranke, vendar šele bistveno po preteku roka, dovoljenega za pritožbo. Nato je po številnih manipulacijah vplival tudi na odločitev sodnice J.J. v njeni sodbi. Za te svoje pritožbe si je nato zaračunal tudi t.i. pravdne stroške v enormni višini nič manj kot 11.013,78 EUR (z besedo enajsttisočtrinajst evrov in oseminsedemdeset stotinov).
Zanimivo je, da bivši pravosodni minister in okrožna sodnica menita, da so tožniki tisti, ki bi morali to napako sprevideti in jo korigirati. Kot da bi morale torej stranke biti bolj pravouke kot pa sodniki. V kolikor bi to držalo, sodišča torej sploh ne bi bila nobenemu več potrebna.
Stranke se seveda na takšno sodbo niso samo pritožile, temveč so zahtevale tudi pojasnilo od sodnice J.J. in U.K.Z., ki pa ga žal doslej, niti po desetih letih še vedno niso dobile.
Ne glede na to, katera od obeh sodnic (U.K.Z. ali J.J.) je imela prav, pa so pri nadaljnjem procesuiranju in končnih odločitvah okrožne sodnice J.J. močno izstopale tudi številne druge nepravilnosti kot potvarjanje dokumentacije, nesposobnost vodenja zaslišanja, itd. Kot primer takšne nesposobnosti s strani okrožne sodnice J.J. prilagam tudi del iz njenega vodenja zaslišanja, za katerega dodaten komentar verjetno sploh ni potreben. Kljub številnim opozorilom in pritožbam pa se pritožbena sodišča na ta dejstva sploh niso odzvala. Vsekakor to opozarja na hudo krizo v slovenskem (pravo)sodju, katerega vzrok je tudi strokovna neusposobljenost številnih naših sodnikov.
