Piše: Frančiška Buttolo
Naj bo jasno, po nazorih komunistov, se g. Janezu Janši s pravnega vidika, nikoli ni godila krivica. Komunistična sodišča so vedno vedela, da so njihove žrtve nedolžne. Saj jim je vendar šlo samo za to, da so pokončali nedolžne, za zgled vsem drugim zavednim Slovencem. Saj prav nedolžnih niso trpeli v komunizmu. “Barabe” nedolžne so najbolj ogrožale do obisti kriminalne komuniste in njihov komunizem. Nedolžne so obsojali in na veliko pobijali za zgled vsem slovenskim demokratom, da bi se čimprej “pokomunistili”. Vse drugo je slovenskemu komunističnemu sodstvu pomenilo, da nimajo – komunisti – absolutne oblasti. Da nima oblasti Partija. To pa se ni smelo zgoditi (Dolanc). In tudi zdaj, ko imajo spet oblast komunisti, ni nič drugače. Zato je g. Janša – nacrtno -;njihova najljubša žrtev.
V komunizmu so krivični sodniki edini sodniki. Vsi drugi pravniki sodniki niti ne morejo postati. Ker pa g. Janša že celo večnost ni več komunist, ga še bolj ponižujejo, kot so poniževali gospo Angelo Vode, ker je zapustila Partijo, takrat v paktu Hitler- Stalin. V zaporu so jo dali v najožjo posteljo z najbolj bolno, nemočno in največkrat, tudi po ves dan, povsem ponesnaženo jetnico. Samo da bi Vodetovo povsem razčlovečili, ko bi paznico ponižno prosila za rešitev iz dobesedno človeškega, v resnici komunističnega, blata. Takšno – skrajno cinično – je bilo Titovo komunistično pravo. Prav takšne pa so tudi današnje neostalinistične “vrednote” neostalinističnih nasprotnikov slovenske demokracije in demokratov, ki jih že desetletja navdihuje g. Janez Janša. Zdaj pa je očitno prišla ura partijskega maščevanja v notranji in zunanjih političnih razmerah. Putin vse spreminja.. Komunist Kučan pa se je – z zmago svojih na volitvah – vrnil. Vodi novo slovensko oblast, sem ter tja do onemoglosti drogirano zaradi neslutenega volilnega uspeha.
Ponavljajo, da je bil tudi Janša nekoč komunist. Da, tudi Janša je bil nekoč komunist, ampak kdo pa naj bi mu v Jugoslaviji povedal, kaj je v resnici komunizem? Mi, mladi, smo takrat o komunistih vedeli samo to, kar so nam povedali sami, vse drugo nam je bilo nedostopno, največkrat tudi z grožnjo z zaporom in celo s smrtno kaznijo.
Zdaj pa prav ti komunisti, kolikor jih je še, in njihovi nasledniki sprašujejo Janšo, zak ni bil v Titovi Jugoslaviji, na primer, pri krščanskih demokratih, morda vsaj pri socialnih demokratih – ali pa v nobeni stranki. Kako umazano duševno mučenje z očitki zaradi tega, ker je zapustil Partijo.
Očitno je to zanj v sedanjem času, v vladavini neostalinizma, na prav takšnem sodišču hudo otežujoča okoliščina – čeprav mu predvsem najslabši, skorumpirani komunisti, tudi med sodniki – ki zelo dobro vedo, kako sramotno je biti komunist – prav ta njegov nekdanji veliki greh, njegov mladostni komunizem, še najraje očitajo, čim bolj javno in ponižujoče, v vseh svojih medijih.
Kar pa zadeva sodišče v EU, se bojim, je tudi to vse bolj podobno komunističnim. Samo poglejmo, kaj počne s Poljsko, ki se z zadnjimi močmi bori proti prevzemu oblasti svojih proruskih izdajalcev, v prvi vrsti velikega dela se vedno stalinističnega sodstva, podobno kot v Sloveniji. Da, komunističnega sodstva. To sodstvo si prizadeva, tudi s pomočjo komunističnih pravnikov v EU, vsaj polovico Poljske ( predvsem na Vzhodu) vrniti pod rusko “komando”, ali pa vsaj v rusko zavezništvo. EU to zelo ugaja, ker ji odpira pot k boljšemu razumevanju z Rusi.
Kar pa zadeva odnos EU do g. Janše, to moramo vedeti, EU podpira kakršnokoli obliko ponovne tesne povezave jugovzhodne regije ali Balkana, samostojnosti Slovenije pa EU ni naklonjena za vsako ceno, nič bolj kot je naklonjena celovitosti in suvereni Poljski. Oboje ji je povsem odveč pri njenih dogovorih z Rusijo. To resnično moramo vedeti, če nočemo sami sebe zavajati.
Torej – pravo, ko gre za politične primere, nikjer in nikdar ni pravo, temveč cista politika določenega časa. Prav zato je g. Janša zame moralni zmagovalec nad slovenskim komunističnim sodstvom, verjetno pa bo moralni zmagovalec tudi nad sodstvom EU. Janša je eden tistih velikanov demokracije, podobno kot je – kakor vse kaže – gospod Zelenski. Oba sta Demokrata z veliko začetnico. Čast in slava obema.
Na sodiščih določenih oblasti, bolj ali manj totalitarnih, pa njihovi največji nasprotniki praktično nikoli ne morejo zmagati, niti tedaj, ko so, simboli najžlahtnejših vrednot, najvišje demokracije, povsem, povsem nedolžni. Ne, ne morejo zmagati, ker bi s tem ogrozili samo totalitarno oblast. To ni uspelo niti Jezusu Kristusu. Tudi če na kakem procesu zmagajo, jih oblast takoj porine v novega. Amen.
Prav zato so največji borci za pozitivne vrednote tudi največji pozitivni uporniki. Zelo pogosto jim pri rešitvi iz njihovih tragedij ne more nihče pomagati, ker bi bile vse žrtve zaman. Saj so politični sodniki največji zločinci, brez vsakršnih predsodkov. To so dokazali Hitlerjevim sodnikom (po vojni mednarodno obsojenim) in Stalinovim tovrstnim kriminalcem, največjim serijskim premišljeni morilcem (le da Stalinovi nikoli niso bili mednarodno obsojeni).
Ker prihajajo časi prevlade nove komunistične diktature v večjem delu našega planeta, ni mogoče verjeti, da ne bo – kot v zlatih Titovih časih – zelo veliko Slovencev, še posebno narodno zavednih in demokratičnih, obsojenih na hude kazni, intelektualci pa večinoma na zdravljenje v komunističnih norišnicah, seveda na najbolj krute in poniževalne načine.
Demokracije v Sloveniji torej že spet ni več. Slovenski komunisti so namreč vrnili v Titove zlate čase. Predsednik vlade g. dr. Golob je prisegel na Titov rojstni dan, kot se je hvalil tik pred tem svojim – za Slovenijo usodno žalostnim – dejanjem. Vse to pa se je zgodilo s pomočjo nevladnih organizacij, ki pridobivajo svoje nove komunistične somišljenike že v vsakem slovenskem najmanjšem zaselku, zanje nikoli ni premalo denarja (vse pa vodi izurjena plemenita Kovačeva, naša posebna stalinistična Greta, s pomočjo mednarodnih komunističnih multimilijarderjev).
Da, v totalitarizem smo se vrnili. In nismo edini v Evropi. Verjetno je stalinizem, prvič, že tudi v ZDA. Najbolj pa je žalostno dejstvo, da se Putin ne bo ustavil. Predobro ve, da se zdaj odloča o tem, ali bo Evropa ruska. Če ne bo, pa mora biti, tako kaže, vsaj nemška, predvsem po vzhodno nemška. Da, po vzhodno, vsa EU.
V nobenem primeru pa za tradicionalno zahodno demokracijo v EU, in tudi v nobeni “njeni” državi, ne sme biti prostora. Za tradicionalno demokracijo, za kakršno si prizadevamo slovenski demokrati, katere simbol je g. Janez Janša, gotovo niti v Sloveniji niti v EU v teh časih ni več prostora. Vsem bije ruska ura. Pravzaprav kitajska, ki sili Zahod v smrtonosni objem z Rusijo. S še vedno stalinistično in hudo zvito Rusijo.
Zato naj gospodu Janši, zato naj tudi gospem gospodom politikom, ki z njim sodelujejo – ne le v njegovi stranki, ampak tajno tudi v drugih, celo v levih in celo skrajno levih (to zagotovo vem), sporočim, da so si pridobili vso mojo hvaležnost, in hvaležnost velikega števila Slovencev, ki vidimo edino rešitev v demokratičnem uporu. Želimo si vašega ponovnega navdihujočega vodstva v svobodo in demokracijo, kot smo ga želeli leta 1991. Potrebujemo vašo podporo in močno, močno upanje – pravzaprav neomajno vero – v čudežno božjo pomoč, v boljšo prihodnost, kljub sedanjim, skoraj obupnim, nedemokratičnim, razmeram. Bog nam vsem pomagaj. Vsem Slovencem.
Zato naj živi samostojna in demokratična Slovenija. Ljubimo jo in molimo zanjo. Saj smo vendar Slovenci, ne pa nekakšni brezspolni internacionalni multikulturni (brez kulture!) androidi, sužnji največ peti komunističnih multimilijarderjev, ki v svojih univerzitetnih laboratorijih (znamke Soros) proizvajajo računalniško izdelane organizacijske projekte (viruse), kakršni so njihovi neostalinistični štipendisti iz vseh držav. Nekateri pa že dosegajo prve rezultate, ko – vsak vsak v svoji državi – na novo ustoličujejo svojo neostalinistično oblast, kot pri nas v Sloveniji. Da, tudi v Sloveniji, seveda z izdatno pomočjo zadnjega velikega stalinista, tudi pomembnega predsednika ZK ZKS (menda nič več v zamrzovalni skrinji).
Naj živi samostojna in demokratična Slovenija!
Naj živi simbol moderne slovenske demokracije, gospod Janez Janša!
