Piše: Frančiška Buttolo, Ljubljana
Stranka Svoboda, ki jo vodi dr. Robert Golob, se vse bolj pritožuje, da neki nekulturni nepridipravi obešajo na njene volilne plakate nepokopana trupla različnih živali. Preprosto ne morejo verjeti, v stranki Svoboda, da je v kulturni in demokratični Sloveniji kaj takšnega sploh mogoče. Kadavre živali moramo vendar pokopati.
Ni nujno, v Sloveniji res ne. Pri nss je s pokopu drugače. Ampak najprej lepa hvala vsem sidelujočim, ker smo sinoči med osmo in deveto uro lahko poslušali odlično oddajo gospe Vide Petrovčič na najboljši od vseh slovenskih televizij, na slovenski katoliški televiziji Exodus. Glavni predmet pogovora zelo izbranih gostov, resnicoljubne gospe zgodovinarke in vrhunskih etičnih in intelektualnih avtoritet slovenske Cerkve je bila nerazumljiva slovenska etična sramota, imenovana ljubljanski župan..
Še prav nobena oblast, niti desna niti leva, ni mogla in znala dopovedati sedanjemu ljubljanskemu županu, da njegova “kultura” pokopov umrlih ne sodu v NIKAKRŠNO CIVILIZACIJO. Ko so se sinoči na televiziji Exodus pogovarjali o povsem pohabljeni “kulturi” ljubljanskega župana, so ugotovili, da gre v njegovem primeru za KRONSKI dokaz, kako močan je še slovenski komunistični totalitarizem, da v Sloveniji ni še niti najmanjše odjuge, kaj šele demokratične pomladi. Že ves čas, od osamosvojitve in demokratizacije leta 1991, je demokracija v Sloveniji samo maska, pod katero vodilni slovenski komunist Milan Kučan, glavni naslednik komunističnih morilcev Kardelja, Kidriča in Mačka, domačo in tujo javnost vleče za nos, češ da ne nasprotuje zgodovinski spravi. Največkrat pa je Kučan, kot kak capin brez vsakršne vesti in srca, kor pravi razbojnik in zločinec, prevaral in izdal za slovensko zgodovinsko spravo resnično zavzete številne člane Slovenske škofovske konference, med njimi tudi največje sodobne slivenske cerkvene intelektualne in moralno- etične avtoritete.
Gotovo pa je največja od vseh Kučanovih komunističnih sramot ta, da dovoljuje neenakost pri pokopih umrlih. To ločevanje umrlih na prvorazredne, ki se jih sme pokopati na mestnem pokopališču, in na drugorazredne, na tiste, ki morajo strohneti kar na površini zemlje, je največja razbojniška strast sedanjega župana Ljubljane, glavnega mesta Slovenije. Po županovih besedah je njegova Ljubljana najlepše mesto na svetu, verjetno zato, ker je že povsem globalistično, brez nekdanjega srednjeevropskega slovenskega čara, zdaj že skoraj povsem balkansko in tudi muslimansko. Tudi pred letošnjimi državnimi volitvami si niti ena sama slovenska stranka ne drzne obljubiti volivcem, da bo županu Ljubljane prepovedala ločevanje umrlih na tiste, ki so vredni pokopa na mestnem pokopališču, in na tiste, ki morajo do konca strohneti na odprti zemeljski površini. Moralno pohabljenih prebivalcev Ljubljane je namreč že toliko, da bi v tem – glavnem – slovenskem mestu izgubila vilitve vsaka kulturna in dem9kratična saranka. Vse skupaj je že tako absurdno, da morajo tudi pošteni viditelji strank – levih in desnih – skrivati svojo vekiko željo po normalni pikopaliski kulturi v yljubljani, ne pa da moramo biti vsi meščani slovenskega glavnega mesta talci dveh glavnih komunisticnih totalitarcev, dveh zlocinsk8h razbojnikov, Kučana in Jankovića. Ustaviti ju moramo, pa čeprav onadva ohrabjata – in še povečujeta – dohodke in privilegije nekazerih članov najbolj zsgrizenih levih strank na sedanjih vilitvah.
V prihodnjem mandatu se nikakor ne bi smeli, še vedno tja v neskončnost, samo pigovarjati o nepokopanih žrtvah kimunizma po drugi svetovni vojni. Takij bi jih morali, vse, kulturno pikopati in vppisati v mrliške knjige. Kajto res je bilo najbolj pretresljivo vprašanje sidelujičih v pogovoru na Exodus tv, kako je mogoče, da lahko neki župan nekega glavnega mesta samostijne in demokratične idržave Slovenije, članice EU, lahko odloča o tem, kdi ne sme biti pokopan na mestnem pokopališču. To pa je komunistični fevdalizem!
