Piše: Frančiška Buttolo
Kar me v Sloveniji najbolj preseneča, je čudno prepričanje naše širše javnosti, da je svoboda govora tako rekoč nepotrebna, predvsem pa da je nepomembna. Kadar se pogovarjam s kom od znancev, ki nikakor ni niti levega niti desnega, kaj šele skrajnega političnega prepričanja, imam skoraj vedno občutek, da mi na prijazen način dopoveduje, naj se v javnosti toliko ne oglašam, ker s pisanjem v resnici ne moremo prav ničesar doseči.
Še zlasti pa da to velja za običajne državljane, ki se s svojim oglašanje samo smešijo in po nepotrebnem izpostavljajo. Politiko bi morali voditi politiki, le v najbolj kritičnih razmerah naj se oglasi še kak pomembnež, da podpre tisto stran politike, ki je najboljša. Kar pa zadeva demonstracije, naj se jih udeležujejo predvsem – v bistvu – poklicni člani nevladnih organizacij. To pa pomeni, da v Sloveniji ni več demokracije, ker je vsaka resna pripomba proti vse bolj nestrpnim in nevarnim levim političnim silam – vsem strogo podrejenim nekdanjemu predsedniku slovenskega centralnega komiteja Milanu Kučanu in njegovemu tajkunskemu klanu – med državljani nespoštovana in zasmehovana. Kadar pa jo izreče kdo od vodilnih desnih politikov ali drugih pomembnih osebnosti nelevega prepričanja, se zgodi sodno preganjanje.
Demokracija pa je, kot vemo, živa le tedaj, če je svoboda govora – ne svoboda groženj, da ne po nesporazuma – popolna, absolutna.
Vsakemu mednarodnemu totalitarizmu in terorizmu morajo in moramo nasprotovati vsi demokrati, ne le pomembne in slavne osebe.
To, kar se zdaj dogaja v Sloveniji, zlasti v Ljubljani, z neopredeljenimi bolniki, je – kot mi je brez olepševanja rekel eden od hudo bolnih in zelo starih pacientov, ki nima več stalnega zdravnika – čisto navadno maščevanje tako imenovanih izbrisanih nad – večinoma slovenskimi – bolniki. Takole so rekli: “Vi ste izbrisali nas, mi bomo pa vas, da boste vedeli, kako je to.” Da stari mož ni daleč od resnice, najbolj kažejo prve, osupljivo barbarske poteze prvega ministra za zdravje v sedanji vladi, ki je v hipu izbrisal skoraj vse sezname naročil na preglede z napotnicami. Spoštovani slovenski državljani, sedanja Kučanova glavna politična diktatorja – predsednik vlade dr. Robert Golob in predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar – imata en sam načrt ali projekt: KUČANOVO MAŠČEVANJE zaradi osamosvojitve in demokratizacije (vsaj formalne) Slovenije. Tega se moramo Slovenci zavedati, dobro in globoko, ker smo na najbolj zahrbten balkanski način, zlasti z morilskimi zahtevami in poskusi skrajno levih – Kučanovih – nevladnih organizacij, že kar Sorosovem svetovnem nadomestku za nekdanja proletariat in lumpenproletariat – prav na vseh družbenih področjih že dolgo določeni za IZBRIS iz maščevanja.
Ni res, da ni mogoče urediti normalnega zdravstva. Ni res, da ni mogoče imeti normalnih medijev. Ni res, da ni mogoče rešiti stisk prebivalstva na poplavljenih območjih. Ni res, da ni mogoče primerno, predvsem pa zadostno, urediti varstva za stare in oslabljene.
Predvsem pa ni res, da Slovenci nismo velike žrtve maščevanja Kučanovih jugonostalgičnih tajkunov, da nismo žrtve tako imenovanih izbrisanih. Pa še kako smo njihove žrtve. Žal pa nam je ukinitev vsakršne svobode govora, še najbolj političnega, naslikala na obraz nasmeh zadovoljstva, če nas kdo vpraša, na primer kak novinar za večerna televizijska poročila, ali smo zadovoljni s svojim življenjem. Vsi vemo, da ne smemo kritizirati sedanje Kučanove oblasti (ki jo bo verjetno kmalu zamenjal), ker nas je strah, ker vemo, da smo v najhujšem totalitarizmu, da nas bodo – če bomo kaj “takšega” rekli pred kamerami – naši komunistični sovražniki iz Kučanovega klana, tako ali drugače, pokončali. Morda nas bodo – prav cinično – pustili brez zdravljenja, brez službe, brez pravice na sodišču, brez socialne varnosti in podobno.
Navsezadnje – prav vsakdo med nami pozna veliko, veliko znancev, prijateljev in svojih najbližjih, ki se jim že leta in desetletja godijo krivice, in ki bodo prej, preden bodo rešene, še zlasti v njihovo korist, odšli v temni grob. Da, naša ljubljena Slovenija – dragi Slovenci ter vsi slovenski osamosvojitvi in demokratizaciji naklonjeni državljani – je že spet do vratu v komunističnem totalitarizmu, tokrat Kučanovih podivjano in zločinsko požrešnih tajkunov.
