Piše: Frančiška Buttolo
Ko bo ustanovljena palestinska država, bo menda mir, vsaj uradno, čeprav bo toliko terorističnih napadov, da bo huje, kot če bi bila vojna.
Izraelsko agresijo je obsodil skoraj že ves svet. Vprašanje pa je, če bo enako obsojen tudi zadnji teroristični napad na Izrael. Hamas je namreč samo skupina posameznikov, ki ne morejo biti obsojeni na način, kot so lahko obsojene agresorske države. Zato je, razumljivo, da je na svetu vse več terorizma in teroristov, ki v resnici delajo za določene države, vse zelo miroljubne, velike podpornice mirovniških in drugih nevladnih organizacij. S teroristi pa te države – uradno – naj ne bi imele nič skupnega. Prav nasprotno, celo obsojajo terorizem.
Sem že več kot pol stoletja ponižna avtorica številnih pisem bralcem slovenskim medijem, ampak tako nevarne politične in medijske hinavščine, kakršna prevladuje v sedanjem času, ne pomnim. Domnevam pa, da bo naslednja svetovna vojna poslednja. Sedanji mediji večinoma pišejo o temah, ki so jedro vseh hinavščin, še posebno pa političnih. Zato so moja pisma bralke za poklicne novinarje bolj ali manj norost. Utelešenje neumnosti, zato sem svoj zadnji članek se lahko objavila 28. januarja 2024, res pa nekatere ponatiskujejo, da ne bi bilo vidna blokada oziroma cenzura mojih pisem.
Seveda takšno moje prizadevanje tudi za drugo plat problemov in problematik, ki je na naslovnih straneh ne more biti, ni prijetno. Že dolgo ogroža mene in mojo družino, pa tudi sodelavci, prijatelji in dobri znanci so zaradi stikov z mano velikokrat deležni zanimanja in prijaznih opozoril tajnih policijskih agentov, seveda z napotki, naj se ne družijo z mano, ker to zanje ne bo dobro. Zdaj, ko imamo menda demokracijo, pa je v tem pogledu najhujša desničarska udba, pogosto velik del članstva desnih strank in sodelavcev v desnih medijih.
Eden od desnih slovenskih radiev, ki ga doma največ poslušamo, saj so vsi drugi slovenski še bolj skrajno levi, je danes zjutraj (15. 2. 2024, med sedmo in osmo uro), poročal, da je neka verska veličina pravkar izjavila, da je Vatikan vedno na strani žrtve. To izjavo je mogoče razumeti tudi tako, da Vatikan v sedanji bližnjevzhodni tragediji ni na strani agresorske države, ki je napadla nedolžno palestinsko begunsko ljudstvo. Moj Bog, ali slišiš? Ali slišiš, kako se Vatikan norčuje iz tebe!
Že ves svet zadnje mesece posluša največje mojstre medijskega poročanja, da se agresor na Gazo nesorazmerno maščuje zaradi nekega terorističnega napada, ki je samo logična posledica preteklih agresorjevih nesprejemljivih dejanj in tudi zločinov nad nedolžnimi palestinskimi begunci v Gazi, itn. Pretresena svetovna javnost pa vsem tem hinavskim medijskim modrostim ploska, obsoja pretirano maščevalnost agresorske države in piše na vrata znanih zahodnih lokalov listke, da državljani agresorske države niso dobrodošli.
Zdi se, kot da je rešitev bližnjevzhodne krize lahka in bo vsak čas začela veljati. Agresor naj se umakne, begunci pa naj dobijo svojo državo. Noben medij pa ne sme in noče pošiljati v svet zagovorov oziroma razlag agresorske države, zakaj je agresorska. Noben medij noče poročati, kateri so bili glavni razlogi, da vse od ustanovitve do danes – z redkimi izjemami – ta agresorska država ni imela nikakršne drugačne možnosti za samoobrambo, razen te, da se je morala boriti za svoj obstoj kot agresor. Noben svetovni medij ni tako velik nasprotnik antisemitizma, da bi postavil svoj mikrofon ali svojo kamero pred katerega od vodilnih domoljubnih politikov te – agresorske – države.
Prav nasprotno pa lahko vsa svetovna javnost neprestano posluša in gleda nasprotnike obstoja te agresorske države, zadnje čase največkrat kakega nesrečnega svojca katerega od zajetih talcev Hamasa, kako razlaga, kar seveda lahko razumemo, da mu država pomeni manj od – na primer – njegovega nesrečnega otroka v rokah najbolj krvoločnih teroristov na svetu.
Med enostranskimi medijskimi poročili o vzrokih za bližnjevzhodno krizo, vse od njenih začetkov pa do sedanje, najhujše, so najbolj pogosta tista, ki izražajo zahtevo po koncu vsakršne možnosti, da bi se s terorističnimi akcijami napadena država lahko branila tudi z zasedbo sosednjega ozemlja, če je to nujno. Ne, tako se ne sme nihče braniti, niti pred najhujšimi terorističnimi napadalci, verjetno tudi z atomskim orožjem. Ne, v nobenem primeru ne bi smela po svetovni oceni medijev in politike ZN nikoli nobena država zasesti dela sosednje, ker to pomeni vojni napad. Teroristi pa nikoli ne morejo soditi med agresorske države, temveč so le napadalni posamezniki ali skupine. Še huje pa bo, ko bo ustanovljena palestinska država. Takrat bodo neprestano sami teroristični napadi, vendar pa bo uradno MIR.