Piše: Frančiška Buttolo
Balkanski peklenski načrt: izbrisati Slovenijo – po pravnih merilih EU in OZN. Pismo medijem, zlasti desnim, kajti levi so vsi sovražni do samostojne in demokratične Slovenije.
Seveda vem, kako dvomljiva je lahko prelomljena beseda, na primer moja, da se za obstoj svoje domovine Slovenije ne bom več zavzemala, naj se zgodi kar hoče. Zato, ker se niti moji rojaki ne zavzemajo več za samostojnost Slovenije, temveč si želijo njene čimprejšnje vključitve v neko novo – balkansko – jugovzhodno regijo EU, z glavnim mestom Beogradom, kot v obeh nekdanjih Jugoslavijah.
In kot mati, ki že stotič odpusti kakršnokoli grdobijo svojemu propadlemu sinu, tako tudi sama znova in znova upam, da država Slovenija le ne bo – v najkrajšem možnem času samo še neprijeten spomin na neko nacistično državo, ki so jo obsodile za holokavst vse najpomembnejše mednarodne organizacije. Vendar, se bojim, nas čaka pav to.
Samo poglejmo kaj se je dogajalo v letošnjem februarju! Naši desni mediji, ki bi morali podpirati zlasti obstoj slovenskega naroda, obstoj države Slovenije, slovensko avtohtono vero (katoliško) in zlasti slovensko osamosvojitev in demokratizacijo, pa ti – redki- slovenski desni medijo, s svojimi prispevki večinoma bežijo od slovenskega glavnega problema, od problema vztrajnih prizadevanj balkanskih priseljencev, da bi slovenski narod za vse večne čase osramotili pred vso svetovno javnostjo in ga tako trajno izbrisali.
Zato bi raje, kot da se desni mediji bolj ali manj duhovito ukvarjajo s prostaškimi verzi največje slovenske pesnice, z domnevno bigamijo predsednika vlade (v Evropi se ji na desnici morda nekoliko nasmehnejo, resno pa je ne jemlje nihče), pa z namerno vladno preprečitvijo (s previsokimi cenami vstopnic) obiska Planice, enega od slovenskih svetih krajev). Morda so desni mediji še najbolj pogumni v podpori Ukrajini in zavračanju vladnega hinavskega joka in stoka, kako grozna je vsaka vojna, brez ene same odkrite obsodbe agresije Rusije – pod vodstvom vojnega zločinca Purina.
V resnici pa nam prav zdaj – z grožnjo, da mora ta vlada doseči svetovno priznanje slovenskega holokavsta nad “IZBRISANIMI”, skozi prste polzita tako slovenska samostojnost kot demokracija. V resnici je Slovenija – kot samostojna in demokratična država – naša ljubljena Slovenija, tik pred izbrisom.
Vsa zbalkanizirana, komunizmu naklonjena Slovenija, zbrana v sedanji vladi, sedanjem sodstvu, gospodarstvu, medijih, zdravstvu občinskih politikah in v Kučanovi globoki državi, prav zdaj samostojni in demokratični Sloveniji z vsiljevanjem krivde za holokavst nad balkanskimi priseljenci ali “Izbrisanimi” koplje mrtvaško jamo.
Veliki slovenski greh naj bi bil storjen kmalu po osamosvojitvi, ker ni pravilno ravnal z množicami tujcev v Sloveniji, tudi po osamosvojitvi in demokratizaciji zvestimi pokojnemu Titu in komunistični Jugoslaviji. Takšni so bili praktično vsi izbrisani tujci z Balkana, le redki res niso vedeli, da so v novi državi in da morajo to upoštevati tudi pravno.
V resnici naši državi grozi izbris, ker je ob osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije ogromno število pripadnikov v Slovenijo priseljenih balkanskih narodov in narodnosti (število je neznano, ker je ljudsko štetje prepovedano, zaradi po vsej verjetnosti tako nizkega števila Slovencev, da smo že manjšina), zavrnilo našo samostojnost in demokracijo. Verjetno si kar vsi “izbrisani”, ki zdaj živijo – ali pa tudi ne – v Sloveniji, prizadevajo za visoke odškodnine zaradi tega holokavsta, po večini podatkov že okoli 250 000, desetkrat več kot ob “izbrisu”, V resnici jih je gotovo okoli milijon, če upoštevamo njihove skoraj vedno enako misleče, za čim večje odškodnine navdušene, družinske člane, zakonce, partnerje, potomce in druge sorodnike slovenskega porekla.
O tem v naših medijih, niti v desnih, skoraj ni govora. Se vsi priključujejo zahtevam “IZBRISANIH”.
