Piše: Frančiška Buttolo
Ne molimo, drage kristjanke in kristjani, pred bolnišnicami, v katerih opravljajo splave, lepo prosim, kajti že spet sem poslušala na radiu Ognjišče (danes, 11. jan. 3024, okoli 11.30), kako vse več katolikov moli zunaj, kje v mestu, tudi pred bolnišnicami, v katerih opravljajo splave.
Menda se ta navada širi še najbolj po hrvaškem zgledu. Priznam, tudi sama vse bolj molim samo še zunaj, v čim lepši naravi. Saj, navsezadnje, Bog že ve, kje nas lahko najde.
Ampak, drage kristjanke in kristjani, kot katoličanka in kot navadna državljanka, zavezana demokraciji, razumu, pravu, kulturi in človekovi zunanji in notranji svobodi, torej tudi svobodi verovanja, ne nasprotujem vašim molitvam na trgih in cestah. In sploh ne nasprotujem nikakršnim javnim zborovanjem, če nikomur ne škodujejo oziroma ne prestopijo meje, ki zagotavlja popolno varnost pred posledicami kateregakoli zborovanja.
Seveda pa to ne pomeni, da sem navdušena nad tem, da imamo še vedno preveč splavov. Vendar, drage kristjanke in kristjani, ki molite pred bolnišnicami za splave, zakaj, za božjo voljo, ne greste raje kam drugam? Nosečnica, ki se je odločila za splav, je – lahko mi verjamete – čisto zadnja v dolgi verigi krivcev za to, da se je morala odločiti za splav, vse večkrat kar skupaj z moškim, s katerim je zanosila. Oba običajno ugotovita, da bosta morala še nekaj časa počakati, ko bosta lahko imela takšno življenjsko raven, da bo njun otrok lahko užival otroka vredno življenje. V nasprotnem primeru pa jima bodo socialne službe ljubljenega otroka vzele (ali celo UKRADLE!). Vse polno pa je tudi takšnih žensk ali staršev, ki se odpovedo otroku zaradi zasvojenosti z mamili. Upajo, da jih bodo lahko imeli pozneje, ko ne bodo ozdravljeni.
In kdo vse je kriv za to, da mladi – celo s povprečno plačo, ki jo imajo le redki – ne morejo imeti otrok? In kdo je kriv, da na vsakih volitvah leve in liberalne stranke mladim obljubljajo popolno svobodo zastrupljevanja z mamili, če bodo izvoljeni njihovi kandidati? In kdo so tisti, ki bi gospodarsko oziroma finančno z malo truda lahko takoj uničili Slovenijo, če bi nepropustno zaprla vse poti za veletrgovino z drogami preko Slovenije?
Zato, drage kristjanke in kristjani, pojdite vendar molit pred tajkunske in mafijske palače komunističnih in neokomunističnih članov in podpornikov Kučanovega klana. Pojdite molit pred predsedniško palačo, na njeno dvorišče s kipom vojnega in povojnega zločinca Borisa Kidriča, da vas bo slišala predsednica države, nekakšna Kučanova Marija Terezija, pa tudi tista njena – najljubša – dvorna dama, ki skupaj z njo – po zgledu švicarskega evtanazijskega turističnega kapitala – pripravlja zakon o evtanaziji tudi v Sloveniji, da ne bodo življenja in vsega dobrega presiti stari komunistični tajkuni vsega svojega nagrabljenega bogastva znesli v Švico – najprej za obiske številnih hotelov, v katerih bi preizkusili, če so dovolj dobri tudi za smrt, ne le za razsipno življenje z nagrabljenim denarjem (ker je bila po razpadu Jugoslavije pač “prilika”). Seveda pa stari tajkuni tega denarja za nobeno ceno ne bi prepustili niti slovenskemu gospodarstvu, da bi več zaslužilo in delavcem povečalo plače, niti revnim, da bi lahko imeli več otrok. Kje neki! Ti slovenski komunistični tajkuni so čisto navadni požeruhi. Denar bi dali, kolikor ga niso že, samo svojim komunističnim potomcem, za izvedbo nove komunistične revolucije, tokrat kar s podkupovanjem medijev, pravnikov, policije – še posebno tajne, vodstva EU in mednarodnih organizacij za človekove pravice, vse z namenom, da bi uničili jedro slovenske desne opozicije (“janšiste”) in ji preprečili, da bi še kdaj prišla na oblast. Kot da bi bili ti slovenski komunistični tajkuni povsem brez srca in brez vesti. Kot da bi imeli samo dolg jezik, ko jih kdo vpraša, zakaj so še zdaj nepokopane žrtve njihovih revolucionarno komunističnih prednikov in vzornikov. Kar vprašajte, drage kristjanke in kristjani, ljubljanskega župana Jsnkovića, kdaj bo na pokopališču glavnega slovenskega mesta dovolil pokopati vse žrtve komunizma, ki sodijo na to pokopališče. Vprašajte ga, župana Jankovića, drage kristjanke in kristjani, ko boste molili pred njegovo pisarno. Da ga ne boste vprašali nikoli? Ker ni tako hud grešnik kot kaka uboga nosečnica, ki si ni mogla in smela “privoščiti” tako velikega luksuza kot bi bil zanjo otrok? In ker on prav rad pomaga mamicam v stiski? O, drage kristjanke in kristjani, pa bi bilo potrebno moliti pred Jankovićevo mestno hišo, prav pod oknom njegove zloglasne pisarne, da veste! Pa še kako bi bilo potrebno, vsaj zato, da ne bo prišlo – ob kakem hudem potresu, ki ga povsem znanstveno napovedujejo Ljubljani, do zastrupitve vode zaradi počenih cevi ljubljanskega vodovoda – tik ob počenih ceveh skoraj celotne ljubljanske kanalizacije. Da, potrebno bi bilo moliti, kajti Janković vsem zagotavlja, da kaj takšnega ni mogoče. Ampak zdaj ga tudi ljubi Bog ne bi prepričal, da nima prav. Zato pa ga bodo vsi – ateisti in verniki vseh ver v Ljubljani, vsaj še enkrat izvolili za župana – če ne kar vsi slovenski državljani – za predsednika vlade.
Drage kristjanke in kristjani, še bi vam lahko predlagala nekaj mest, kjer bi bilo gotovo dobro javno moliti, in kjer gotovo ne bi nikogar tako prizadeli, da bi ga lahko potisnili celo na rob samomora, kot lahko potisnete tiste nesrečne nosečnice. Tam, kamor sem vas napotila, ni občutljivih in do dna srca ranjenih mladih mater in očetov ki si ne morejo in ne smejo “privoščiti” otrok, ne da bi skoraj smrtno ogrozili življenje vsej svoji družini, običajno revni kot cerkvena miš.
Molite tudi, drage kristjanke in kristjani, da bi predsednica države, ki je bila tako ponižna v papeževi palači v Vatikanu, ustanovila sklad za revne noseče matere, morda tako, da bi se krščansko odrekla svojemu najdražjemu motorju. Gotovo bi se ji s kako tovrstno svojo dragocenostjo pridružili številni znani slovenski državljani, še posebno kdo od naših, kar zadeva dobrodelnost, resnično zlatih športnikov.
V resnici res nimam nič proti javnim molitvam. Kar hodite molit pred bolnišnice, a ne pred tiste, kjer opravljajo splave. In ne pretiravajte v svojih molitvah prav na teh nesrečnih krajih. Malo bolj razmišljujoči in malo bolj izkušeni namreč še predobro vemo, kdo je največji krivec za vse odvečne splave. Prav tako pa bi sami to morali vedeti, drage kristjanke in kristjani, preden se odločite, da boste globoko prizadeti zlasti tiste nesrečne ženske, in tudi njihove partnerje, ki so se morale – sam ljubi Bog ve zaradi kako hudih okoliščin – odločiti za splav.
