Piše: Frančiška Franca Buttolo
Naj tokrat kar na začetku povem, da pišem na svojem telefončku, zato se že zdaj opravičujem za napake. Popravljala jih ne bom, ker jih s tem največkrat naredim še več.
Zdaj pa k Slovencem. Čeprav nekateri trdijo, Karantanija nima nič s Slovenijo, naj si drznem povedati, da je moj zelo karizmatični profesor, žal pa tudi vse prej kot karizmatični komunistični revolucionar, na enem od predavanj v drugi polovici šestdesetih – vidno razočaran – povedal, da je glavna zgodovinska značilnost Slovencev neprestano zmanjševanje.
Kakorkoli, ne drznem si o tem razpravljati. Zato pa naj priznam, da se nam, Slovencem, nemalo čudim. Še posebno pa zdaj, ker ne zavrnejo kriminalnega načrta sindikatov na področju zdravstva.
Slovenci običajno nismo štrajkali, ko bi morali delati in si medsebojno pomagati. Od koga smo se navzeli te kriminalne lenobe? To ni bila slovenska prevladujoča navada. Tudi ni bilo značilno za Slovence, kot je zdaj, da bi si zaželeli za glavnega politika človeka, ki bi za svoje – po številnih trditvah slabo narejeno delo – prejemal vsaj desetkrat preveliko plačilo. To so vrednote slabšega dela ljudi z Balkana, tistega, ki ga večina prebivalcev tega polotoka ne mara, niti tam niti pri nas. Vso svojo lenobo pa takšni ljudje prikrivajo z nekakšnim balkanskim revolucionarnim bojem za delavske pravice, v novejšem času pa še za različne človekove pravice, tudi takrat, ko gre samo za nesramno prikrivanje njihove kriminalne lenobe in nesposobnosti.
Zdaj, pa smo, po dveh letih trdega boja zdravstvenih delavcev za zdravje državljanov, še vedno sredi največje epidemije v glavnem samo zaradi tega, ker se nasprotniki cepljenja niso hoteli cepiti za nobeno ceno. Tudi ne za ceno več tisoč mrtvih.
Slovenijo torej ustrahuje velikanska tolpa protislovenskih in proticepilskih protestnikov, sama pa jih imenujem kar razbojniki, takšni, kakršne sem imela v mislih, ko sem pisala članek Točno opoldne.
Ti razbojniki (z njimi je Kučan nespametno demonstriral proti ukrepom za preprečevanje in zmanjševanje pandemije) so nekakšna Kučanova protestniška proticepilska prva proletarska brigada, skrajno balkanska brigada, po Titovem zgledu balkanizma. Zato Kučan zame nič več niti tovariš niti gospod.
Ta človek je do Slovencev in Slovenije skrajno sovražen, je takšen, kakršni so razbojniki – ki so neusmiljeno ogrožali življenja slovenskih državljanov in slovensko gospodarstvo. Da, ta človek si je na ti s temi barabami, ki bi zdaj bolnikom odvzele še zadnjo nujno zdravstveno pomoč, skupaj s peklenskimi sindikati. Tudi on bi prisilil zdravstvo, da bi zdravstveni delavci razglasili štrajk prav na sredini pandemije.
Niti enkrat samkrat pa niso vodje proticepilskih demonstrantov pozvali k cepljenju, čeprav so se sami cepili, verjetno tudi super proticepilec, tik preden ga je – skoraj na kolenih – sprejel preplašeni predsednik naše države.
Ampak on, predsednik, vsaj ni z anticepilci nespametno demonstriral proti ukrepom za preprečevanje in zmanjševanje pandemije, kot je ponosno demonstriral Kučan.
Slovenci, kje imamo pamet? A zdaj, namesto da bi se končno cepili, bomo pa naše zdravstvo še prisilili v stavkalo? Da ne bo Kučan žalosten. Pa saj vidite, da živi samo se od sovraštva in za sovraštvo do samostojne Slovenije? Pa še nekaj njegovih levih razbojnikov. Na primer Masleša in še nekaj visokih pravnikov, ki bi nam radi vzeli evropski denar, naš, slovenski denar, da bi ljudje – povrhu vsega – še od lakote pomrli sredi grozljive pandemije.
