Piše: Frančiška Buttolo
Ko sem danes zjutraj (11.5. 2023) prebirala zapise o slovenski in mednarodni politiki – tako, lepo med zajtrkom, ob ob dišeči kavi, ob domači glasbi na radiu Ognjišče, z občasnimi pogledi proti povsem zamegljenim Kamniškim planinam, me je nekaj spreletelo, nekakšna stroga zahteva kot da bi mi kdo ukazsl: “Franca, piš’!” Da, globoko v sebi sem si očitala, da uživam kot “bubreg v loju”, medtem ko se nad človeštvo, zlasti na Zahodu, zgrinja najhujša oblika totalitarizma vseh časov.
Suženjski teror brez primere nam obeta na tisoče in tisoče Sorosovih, hitlerjevsko-stalinističnih nevladnih organizacij za odprto družbo (delujočih proti kapitalizmu po načelu pakta Hitler-Stalin). Pri vseh teh upornikih proti kapitalizmu in fašizmu iz kroga velebankirja Sorosa gre za mešanico teoretične lažno strokovne marksistične filozofije in ideologije (deloma tudi že prakse!) ter južnoameriškega gverilskega (paravojaškega) aktivizma in terorizma. Pri nas smo oboje najbolj spoznali in občutili med covidni pandemijo, ko so protestniki brezvestni zavračali vsakršno zaščito pred to, tedaj še povsem neznan, hudo nalezljivo boleznijo, ki je neusmiljeno morila.
Nasilno so ti nevladni Sorosovi aktivisti, skupaj s sedanjimi vladajočimi politiki, zahtevali popolno svobodo gibanja, tako da je nastala stranka SVOBODA, ki je zdaj glavna koalicijska stranka. Njen predsednik, pa je teroristične protestnike zločinsko podžigal k povzročitvi čim večjega števila smrti, da bi čimprej padla Janševa vlada.
Še najbolj je dr. Golobu, zdaj predsedniku vlade, to smrtno nevarno, v bistvu teroristično, hujskanje uspelo takrat, ko je v medijih izjavil, da okužbe preprečujeta in zdravita sonce in morje, zato naj gredo na morje. Namerno so ti nevladniški morilski aktivisti zahtevali popolno svobodo gibanja tudi z geslom “Maske dol!”
In zakaj imamo toliko teh Sorosovih paravojakov? Že dolgo velebankir Soros prav v vseh državah, celo v Vatikanu, zelo dobro plačuje številne znanstvene projekte v vseh zahodnih političnih in znanstvenih ustanovah. Verjetno z ruskim, kitajskim in zahodnim komunističnim denarjem. Ta denar že dolgo domuje tudi v različnih slovenskih javnih ustanovah, ki jih poleg tega bogato “nagrajujemo” tudi davkoplačevalci. Na primer projekte na FDV, na SAZU (z vsemi pritiklinami, ki imajo to kratico v naslovu), na Mirovnrm inštitutu, v inštitutu 8. marec, v vseh ministrstvih sedanje vade (slovenska vojska je zdaj samo v veselje Sorosovim nevladnikom le še gasilsko društvo).
Muzej slovenske osamosvojitve je bil ukinjen tudi na zahtevo slovenskih in evropskih Sorosovih nevladnikov, torej svetovne politične elite, zlasti v EU. Vsi hočejo, da se ponovno vzpostavi nekakšna nova Jugoslavija, da bo na Balkanu mir, kot je bil pod Titom. Kakšna iluzija? Že vnaprej izgubljena, kot vsaka iluzija.
Menda je bil Muzej slovenske osamosvojitve ukinjen tudi v čast junaku slovenske (ne)osamosvojitvene (ne)vojne, Aleksandru Velikemu ali Hribarju iz slovenske komunistične medijske armade Ga, ga. Ta Aleksander Veliki je – z vso svojo žensko intuicijo domnevam – v Kučanovem imenu, kot kak krivoverski papež, medijskemu in drugemu “domu in svetu” na radiu RTS (trenutno ne povsem komunističnem in zaradi tega na ustavnem sodišču) “podal” izjavo, da osamosvojitvene vojne v Sloveniji ni bilo. (Tale, zadnji stavek, prosim preberite vsaj dvakrat, ker ni niti lahek niti zabaven, temveč tragičen, pra tudi zapleten, kot vse, kar zadeva zvito Kučanovo politiko. In za Kučanovo politiko gre v njem.)
Napad JLA na samostojno Slovenijo, tako na osamosvojitveno vojno v Sloveniji gleda Aleksander Veliki Hribar, je bil le nekakšna športna agresija, nekakšen kosarkaški – nadvse športni – napad JLA. Aleksander Veliki Hribar pa ga je s svojo košarkaško peterico , kot kak predhodnik Luke Dončiča , spretno zaustavil. Samo za to je šlo pri agresiji JLA na prvi dan samostojnosti Slovenije in Slovencev, sicer s svojo državo že od leta 1943, ko jo je v Jajcu “blagoslovil” Tito, po končani vojni pa – s poboji in izgoni (skozi toče krogel na jugoslovanskih mejah) tudi “oslobodil” vseh tisočev in tisočev izdajalcev. Tako da so ostali samo še komunisti in prestrašeni ponižani in razžaljeni brezimni državljani. Res pa se je ob padcu berlinskega zidu pojavilo se kak ducat neofašistov, tako lažejo Kučanovi mediji, ki se sami imenujejo osamosvojitelji, a jih bo Golobova demokratična komunistična oblast, tako obljublja Kučan, kmalu predala ustreznemu sodišču v EU. Strokovnjakinja za vojne zločine, v samem vrhu sedanjega pravosodja, tista, ki bi se raje dala evtanazirati, kot da bi se rokovala z g. Janšo, je skoraj pri koncu te slovenske osamosvojiteljske “ZADEVE”. Janša naj bi bil namreč nekakšen slovenski Milošević.
In to, da je šlo pri osamoosvojitveni vojni v Sloveniji le za “špas”, kot meni komik Hribar, za zabavno športno agresijo JLA, ne pa za vojaški napad, ki mu je sledil hudo krvav vojni spopad, so menda vsi – doma in v svetu – vedeli že takrat, ko so na CNN prenašali posnetke tega “veselega” slovenskega športnega dneva. In to menda vedo tudi zdaj – vsi domoljubni Slovenci in Sloveniji lojalni državljani. Vsi vedo, da je osamosvojitvena vojna laž, ki sta si jo izmislili zlasti slovenski skrajno desni “osamosvojitelji”, med njimi Lojze Peterle, Janez Janša, Igor Bavčar. Ampak to je laž. Kdor ne verjame, naj vpraša g. Milana Kučana in Spomenko Hribar Ni šlo za osamosvojitveno vojno temveč za vojne zločine imenovanih samozvanih lažnih osamosvojiteljev, krivih tudi za druge zločine na Balkanu, na primer v Srebrenici. (Prim.: F. Buttolo: Pomembna je srbska mafija, ne mediji – kriva pa je Kučanova globoka država).
