Piše: Milena Srpčič
Dva meseca in en dan po ustanovni seji aktualnega sklica državnega zbora (14.7.2022) so v hramu demokracije potrdili Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki bo Slovenijo vrnil na pravo pot, na učinkovit in pravičen zdravstveni sistem, ki bo bil dostopen vsem. Zagotavljali so, da bodo s sprejetim zakonom zagotovili stabilnost zdravstvenega sistema, ki so ga že pripravili na ministrstvu za zdravje pod vodstvom ministra Danijela Bešiča Loredana. Namen tega zakona je bil skrajšanje čakalnih dob in izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev. Poudarili so, da bo pacient spet v središču pozornosti, hkrati pa to naj bi bil prvi korak na poti k celoviti zdravstveni reformi.
V mescu novembru leta 2022 je ministrstvo za zdravje razkrilo, da je med skoraj 300.000 starimi neizkoriščenimi napotnicami izbrisanih tudi 6.000 napotnic pacientov, ki so dobili nov datum pregleda. Po objavah iz medijev smo bili obveščeni, da Ministrstvo za zdravje ne bo iskalo krivca za nastalo situacijo in ne bodo na nikogar kazali z prstom. Zakaj ne? Kaj dela varuh pacientovih pravic in kriminalistična služba, ker pri tolikih kršitvah ne pričakujem, da se bo vseh 300.000 pacientov posamezno pritožilo? Odgovor se sam ponuja na dlani. Namenoma so izbrisali napotnice, da so zameglili pred volilne obljube, kako priti do specialista v tridesetih dneh. Vsak zaposleni ima svoje dolžnosti, obveznosti in določeno odgovornost. Na žalost zapisano ne velja za zdravstveni sektor. Državljani imamo pravico do obveščenosti kdo je krivec izbrisanih napotnic in zahtevamo, da se krivca kazensko preganja in javno razkrije.
Slovenski informatiki so zelo sposobni v Sloveniji in v tujin, njihovo znanje je primerljivo v svetovnem merilu. Sposobni so odkriti krivca za izbris napotnic, ugotoviti kdaj, kje in kako je do tega prišlo. Minister za zdravje pa nima interesa obelodaniti krivca za nastalo situacijo. Zakaj ne in v katerem podjetju se to lahko zgodi kot samo pod vodstvom ministra Loredana ? Za razumevanje ne potrebujemo doktorat informatike. Zaradi izbrisa omenjenih napotnic, je NSi in SDS na nujni seji državnega zbora zahtevala odgovore. Minister Loredan je odgovarjal, da je prišlo za zapleta kar ni zaplet ampak je kaznivo dejanje, ki ga je nekdo storil. Minister je obljubil, da bo poiskal tehnične rešitve v obdobju treh mesecev, a jih do danes še ni našel. Zakaj pa ni poklical kriminaliste in informatike, ki bi podali javni zapisnik in ukrepali po zakonu? Vsi plačniki zdravstvenega zavarovanja imamo pravico izvedeti, kaj se je dogajalo, ker so kršene pravice. Morda se motimo in v obdobju Svobode nimamo te pravice. Prav zagotovo je Ministrstvo za zdravje opravilo ta izbris za skrajšanje čakalnih po navodilu Svobode, saj so v tej stranki v predvolilni kampanji z svojo retoriko in izdelanimi načrti obljubljali vsem državljanom 30 dni do specialista. Na takšen in podel način so pridobili ogromno volivcem, saj je zdravje vsem največja vrednota. Zavajali in ogoljufali so veliko ljudi, ki plačujejo v skupno zdravstveno blagajno in ne pridejo pravočasno do zdravstvenih storitev. Minister za zdravje je prodal svojo dušo v korist političnih obljub, a sam ni sposoben urediti in zmanjšati čakalnih vrst, ki jih je politika obljubljala pred volitvami in je čas, da se ga pokliče na odgovornost, njegov odstop, kajti sam ni sposoben ali si ne upa priznati svoje odgovornost. To kar se je zgodilo je nedopustno. In kaj dela Urad za nadzor kakovosti in nabavo v zdravstvenem sistemu? Vsem je znano, »da meša meglo«. Tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje je v javnosti objavil, da ima zvezane roke in ne more posegati v posamezne informacijske sisteme posameznih izvajalcev in so izvajalci dolžni ugotoviti, kje je prišlo do napak. Naj poudarim, da je inštitut za javno zdravje nacionalna ustanova, ki je zadolžena za proučevanje, varovanja in zviševanja zdravja.
Pacient, ki je uvrščen na čakalni seznam, ima pravico izvedeti razloge za čakalno dobo in njeno dolžino ter pravico do vpogleda, kopije ali izpisa podatkov s čakalnega seznama za vse uvrščene paciente ( Zakon o pacientovih pravicah-2008, 15. člen-čakalni seznam). Varuh človekovih pravic na področju pacientovih pravic je pristojen v 55. členu določa, da varuh človekovih pravic v okviru svojih nalog, določenih z zakonom, spremlja stanje na področju uresničevanja pacientovih pravic in na tej podlagi zahteva od pristojnih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, da zagotovijo pogoje in razmere za učinkovito uresničevanje tega zakona. Zanima me, zakaj Vlada RS in minister Loredan nista ustanovila Komisija RS za varstvo pacientovih pravic (64. člen varuha človekovih pravic na področju pacientovih pravic), ker je bila kršena pravica več kot 300.000 pacientom. Zakaj ni bil opravljen strokovni nadzor? Omenjeni zakon ima tudi kazenske določbe in v 87. določa kazenske sankcije za kršitve čakalnega seznama pacientov (ne vodi naročilne knjige, ne hrani podatke, ne zagotavlja sledljivost…).
Gospod Golob je pred volitvami javno izrazil, da je bila prejšnja vlada ne operativna in ni šla v korak z stroko ter da ima stranka Svobode vizijo, izdelane programe in konkretne projekte, ki bodo okrepili človeško dostojanstvo. Poudarjal je, da je zdravstvo v prioriteti in program Svobode zagovarja temeljne pravice in svoboščine državljanov in v okviru tega so takojšnje skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu. Danes je rezultat obljub nedopusten.
V mesecu decembra je bila javnost obveščena, da je v Ljubljani ostalo 11.000 oseb brez zdravnika. Bilo je veliko polemik in razprav. Marca letos je Medresorska delovna skupina za zdravstvo, ki ji koordinira premier Robert Golob ustanovila klicni center za pomoč uporabnikom zdravstvenih storitev pri iskanju osebnega zdravnika in pri iskanju ambulant za neopredeljene in pomoč uporabnikov Zvem. Premier zavaja javnost, da tega v Sloveniji še ni bilo čeprav Zvem deluje že več let kot pomoč uporabnikom zdravstvenih storitev. Golobov projekt bo stal 38.500 EVR. Minister in vlada na ta način dokazujejo, da niso seznanjeni z osnovami v zdravstvu. Predvidevam, da vlada ne ve, da ima zdravnik na primarnem in sekundarnem nivoju predpisano normativno število zdravstvenih pregledov in storitev na letni ravni, ki se po pogodbi razporedijo čez vso leto. Zato se opravi samo določeno število zdravstvenih storitev, ki dogovorjene z zdravstveno zavarovalnico, ker v nasprotnem primeru povzročajo izgubo svojemu zdravstvenem zavodu. Zagotovo so smernice zavarovalnice v nasprotju z zdravo pametjo, saj zdravnike omejuje pri njihovem delu in jih spodbuja, da v popoldanskem času nadaljujejo svoje delu pri zasebnikih. Nujno potrebno je spremeniti pogodbeni odnos med zavarovalnico in izvajalci.
V strateški načrt za zdravstvo je potrebno spremeniti tudi pogoje za sprejem na Medicinsko fakulteto (kot jo ima Avstrija že trideset let) in posledično bo več zdravnikov, ki jih potrebujemo zaradi staranja in daljše življenjske dobe.
Milena Srpčič, Brežice
