Piše: Frančiška Buttolo
“Veronika” je mrtvaška orgija političnega levega dela EU – ali pa kar nekakšna nova, sestrska, “slovenska” pasja dojilja, ki napeljuje k barbarskim prvinam balkanskega slovanstva, še pred zahodno zasužnjenostjo, še zlasti krščansko. Skratka, Veronika je čaščenje balkanskega barbarstva.
Pesmi na vsakoletni prireditvi Evrovizije že dolgo – še zlasti pa v 21. stoletju – nimajo nič skupnega z evropskimi popevkami v prvih desetletjih te prireditve, še manj pa z njihovim najpogostejšim namenom, nekoliko ogreti evropska ljudska srca in jih tudi omehčati. Zdaj gre samo še za skrajno levi politični terorizem skrajno levega dela oblastnikov v EU. Še zlasti pa letos, ker bodo volitve v parlament EU.
Pesmi na vsakoletni Evroviziji so iz leta v leto bolj v funkciji prevladujoče politike EU, pod vodstvom globalnih nevladnih organizacij v Bruslju. Politični programi teh organizacij so po vrednotah in ciljih večinoma neužitno primitivna propagandna zmes komunizma, fašizma in nacizma. Razlika je le v tem, da nevladne organizacije, drugače kot njihove totalitarne sestre, zavijajo ta svoj ogabni, navidezno sladak in mehak, totalitarizem, v prozoren celofan krščanskemu podobnega sočutja. V prvi vrsti sočutja do vseh, ki so v revnih družbah kakorkoli izpostavljeni zlorabam, v bogatih in bogatejših pa nedopustno zapostavljeni. Samo to je bistveno vodilo vseh nevladnih organizacij – podnebnikov, legibitre, že bolnega feminizma. Pridružile pa so se jim tudi humanitarne nevladne organizacije muslimanske teroristične provenience. V ZN in EU so trenutno najbolj cenjene in spoštovane, prav popularne, kot da so brez ene same sence krvoločnosti, teroristične organizacije Hamas, Hezbolah, ostanki tako imenovane islamske države, hutijevski slavni borci, pa tudi – ne ravno teroristična organizacija – vsekakor pa ne ravno majhnega dela slovenskih teroristično navdahnjenih družboslovcev, humanistov in umetnikov, vseh trojih pod vodstvom “skrajno levega” dela SAZU. Vsaj tako govorijo v vrhu te častitljive ustanove, v kateri nobenemu članu ali skupini ne prepovedujejo njegovega političnega prepričanja in delovanja. Priznam, da me zelo zanima, ali v SAZU puščajo vso svobodo tudi kaki skrajno desni skupini akademikov. Kolikor mi je znano, so skrajno desne akademike – še po njihovi smrti – “zabasali” čez prag te ugledne ustanove.
In enako je s pesmijo Evrovizije. V njej se iz leta v leto bolj bohotijo teroristične “humanitarne” nevladne organizacije, še posebno muslimanskih terorističnih korenin. V Sloveniji smo imeli ob tridesetletnici slovenske države na Bledu baletno predstavo, ki je dobesedno v nebo povzdigovala odhod Prešernove (slovenske) Urške v turški harem povodnega moža. Zdaj se Veronika bori proti krščanstvu z borci proti sežiganju “čarovnic” na grmadah, kot so to počeli – očitno tudi slovenski, čeprav takrat še nismo imeli svoje države – hudobni kristjani. O turških napadih na sedanje ozemlje države Slovenije v pesmi o Veroniki ni niti besede. Res so bili napredni, ti Turki!
Seveda, Veronika je pogumna borka, tudi predhodnica humanitarnega terorizma, proti pomanjkanju in zapostavljenosti prestrašenih svojcev ugrabljenih Hamasovih talcev, ki so jim ti humanitarni borci obljubili izpustitev njihovih najdražjih, če se bodo kakorkoli znebili sedanje izraelske vlade, zlasti pa njenega predsednika Netanjahuja. In tako lahko poslušamo, da ti nesrečni svojci ugrabljenih talcev, ne protestirajo proti terorizmu, proti ugrabitelju Hamasu, temveč proti izraelski domnevno skrajni desnici (tako svojce prepričuje Hamas in celotna izraelska levica, skupaj z levimi, Sorosovimi, nevladnimi organizacijami).
Podobna je situacija tudi v Sloveniji. Na slovenski levici pač sočustvujejo z muslimanskimi teroristi. Da, prav tako je tudi v umetnosti, vsa je v službi drznega totalitarističnega in terorističnega programa – “POBIJANJA JANŠISTIČNIH PODGAN” – pesnice Svetlane Makarovič. Med njenimi pesmimi z motivi teh glodalcev in motiviko Pasjih dojilj, Uršk iz turškega harema, Veronik z Evrovizije in podobne teroristične totalitarne gnusobe pa ni bistvene razlike. VSA njihova motivika, tematika in vrednote so naravnane proti slovenskemu domoljubju in slovenski krščanski kulturi oziroma civilizaciji. Ta pesem je – kar zadeva slovenske umetniške in tradicionalne slovenske družbene vrednote – največji novi komunistični teroristični kapital sedanje vlade, vlade dr. Goloba. Pevka te pesmi pa je nekakšna dvojnica neke razvpite Tine. Obe sta samo propagandno orodje nekoliko obnovljenega slovenskega skrajnega levičarstva.
Tudi če bi pesem o Veroniki zmagala, bi Sloveniji to samo škodovalo. Še bolj bi nas ves svet uvrščal med teroristične države, zveste podpornice muslimanskih teroristov, še posebej palestinskih, v resnici pa iranskih in še nekaterih arabskih držav. Če bo zmagala pesem o Veroniki, se bo pač pridružila sestrskim uspešnicam 21. stoletja, ki povzdigujejo čisto zlo, npr. mamila, legibitro, migrantsko okupacijo Evrope. V vseh teh pesmih gre za slavljenje totalitarizma v EU in na Zahodu sploh. V vseh teh pesmih 21. stoletja na Evroviziji gre izključno za slavljenje zmage nad prejšnjim stoletjem, za izbris celotne zahodne kulture, za novo barbarstvo, predvsem pa za popoln izbris vere Evropejcev v uspešno Evropo. Iz oči v oči vse zadnje zmagovalne pesmi Evrovizije govorijo Evropejcem, da morajo izginiti. Tako kot muslimanski teroristi iz oči v oči govorijo Izraelcem, da morajo izginiti z Bližnjega vzhoda. Za te, nove komuniste, je upanje človeštva v boljši svet po drugi svetovni vojni, hujši nacizem od Hitlerjevega.
Upanje v srečno prihodnost človeštva je za te teroriste nacizem. Zdaj zahtevajo skrajni levičarji od ljudi, da so revni, bolni, od vseh zapuščeni in željni smrti. Da umrejo. Ker na svetu ni več zraka za vse. Ker bodo zmagali le najbolj brezobzirni. Teme sočutja in empatije v skrajno levi “umetnosti” pa so samo igra “steklenih biserov”, totalitarna prevara.
Zaradi vsega tega so prepovedane na Evroviziji vse pesmi, ki bi kakorkoli spominjale na tiste iz petdesetih pa nekako do začetka osemdesetih. Novi skrajni levi oblastniki v EU ne dovoljujejo svojim podložnikom nikakršnega upanja. Morda samo kako morbidno predsmrtno – mrtvaško – orgijo, kakršna je Veronikina pesem za Evrovizijo.
