Piše: Frančiška Buttolo
Živeli Kučanovi “izbrisani”! Živela nova slovensko-balkanska oblast “izbrisanih”!
Sedanje pristajanje države Slovenije na zahteve “izbrisanih”, v veliki večini z Balkana, z vso tradicionalno slovensko hlapčevsko ljubeznijo do gospodarja – tem večjo, čim krutejši je gospodar – ne kaže na to, da so “izbrisani”, vsaj večina od njih, kakršnekoli žrtve slovenske zmedene birokracije po osamosvojitvi Slovenije (1991). Prej kaže na to “da je bila – in je še – večina med njimi del tistih nasprotnikov osamosvojitve in demokratizacije Slovenije, ki je – vsaj v srcu – podpirala agresijo JLA, komunizem in Titovo Jugoslavijo. Zdaj pa so, po več kot tridesetih letih od osamosvojitve, skupaj s svojimi politiki, ki so tudi naklonjeni Balkanu in titoističnemu komunizmu, prevzeli glavne vzvode oblasti v Sloveniji. V resnici so tako želeli slovenski volivci na zadnjih volitvah, zlasti tisti, ki so po rodu z Balkana, po duši in prepričanju pa š poe vedno Jugoslovani in komunisti, hudi nasprotniki, pravzaprav sovražniki slovenske samostojnosti in demokracije, ter smrtni sovražniki glavnih slovenskih osamosvojiteljev, ki jih enačijo kar z največjimi fašisti v polpretekli zgodovini. Zaradi tega so politično ukinili Muzej slovenske osamosvojitve, v resnici pravno povsem korektno porušili (kot je najbolj podivjana Hitlerjeva soldateska, pravno povsem korektno, med drugo svetovno vojno rušila slovenske domove). “Rešili” pa bodo samo tiste eksponate, s katerimi bodo lahko sramotili in obtoževali najpomembnejše pripadnike slovenske osamosvojitve in demokratizacije.
Zato še enkrat: “Živeli “izbrisani! Živela nova slovenska oblast z Balkana! Slovenci, kolikor nas je še, vam na kolenih prisegamo, da bomo vaši zvesti in ponižni hlapci! Samo nikar nam ne zastrupljajte pitne vode! Samo nikar nas ne puščajte brez zdravnikov! Samo nikar nas ne pošiljajte na mednarodna sodišča zaradi holokavsta nad “izbrisanimi”! Lepo vas prosimo! Za vse, še posebno pa za osamosvojitev, se vam najponižneje opravičujemo. Obljubljamo vam, da bomo poslej vaši tepihi, vaši predpražniki, vaši suženjski sluge, ki bodo noč in dan delali samo še za vas!”
Morda bomo uslišani. Tudi mi, Slovenci, smo vendarle ljudje! Slovenija je pač v tujih rokah! Če se bomo s tem dokončno sprijaznili, bodo milostni “izbrisani”, gospodarji Slovenije in Slovencev, do nas morda dovolj milostni.
Države slovenske Slovenije torej ni. Vse skupaj je bila le fatamorgana. Nikoli je v resnici niti ni bilo. Res je pred tremi desetletji nastala država Slovenija, a je nastala šele v trenutku, ko slovenskega naroda ni bilo več dovolj za njeno uspešno – slovensko – vodenje, ki bi ji edino lahko zagotavljalo obstoj. Zato je ostalo slovensko ozemlje samo še tako imenovani multikulturni balkanski prostor. V resnici zakrnel kos nekdanje komunistične Jugoslavije. Balkansko – nakakšno – po korupciji hudo smrdeče – močvirje, kmalu še z okuženimi vodami.
Dokazov za takšno trditev je, kolikor hočemo. Največji dokaz pa so najnovejši zmagoviti jugoslovanski, protislovenski KOMUNISTIČNI “OSVOBODITELJI” SLOVENIJE, ki se imenujejo “IZBRISANI”. Ti so zdaj ta multikulturni “kao”: slovenski narod, ki je na nekdaj slovenskem ozemlju, čeprav po prvi svetovni vojni balkaniziranem, torej kulturno okupiranem, nadomestil Slovence.
Slovencev – kot naroda, ki bi hotel biti in ostati državni narod, pa ni več. Če je slovenski narod v resnici sploh kdaj bil, ali je bil vedno nekakšna slovensko govoreča manjšina, nazadnje balkanska manjšina. Da, nekakšna balkanska Desetnica, ki s culico bega po vsem svetu, ker njen narod prav nikoli ni na pravi strani zgodovine, vedno pa obsojen na smrt brez pokopa, kot najhujši zločinci Pravega slovenskega naroda, ponosnega in samozavestnega, pa ni. Še Cankar, ki je Slovence neskončno ljubil, živel samo zanje, jih je imenoval narod hlapcev. Nikoli si nismo prišli na jasno, ali res hočemo biti državni narod. Hlapčevstvo je v našem narodnem značaju. Hlapčevstvo je naša vera, naša etika, pa tudi naša smrt.
Tudi s temi balkansko prebrisanimi okupatorji, z “izbrisanimi”, si nikoli ne bomo prišli na jasno. Za kaj takšnega bi morali biti SLOVENSKI NAROD. Pa si tudi s tem nismo na jasnem. Menda bi bilo to nacionalistično, rasistično in fašistično, celo JANŠISTIČNO. O, mi že vemo, zakaj smo tako preplašeni. Vemo, kaj pomeni, če te kdo obtožuje česa takšnega. Tudi če te kdo vsega tega obtoži povsem po nedolžnem, kot zdaj “izbrisani”. Še zdaj si ne upamo pokopati Titovih nedolžnih žrtev komunistične revolucije, ki jih je celo brez obsodb, huje pobijala kot živino, da, še huje, s povsem podobnimi očitki, velikemu delu Slovencev. Od takrat so komunisti za nas “bog i batina”, tako kot so še zdaj, zlasti “izbrisani”. Že spet tisti, na pravi strani zgodovine, kot menijo tudi v EU.
Mi, Slovenci, pa smo zaradi njih povsem sprti, spet skoraj vsi nekakšni novodobni domobranci, tako imenovani janšisti. Takšna je usoda Slovencev.
Resnično, slovenski narod si ne bo nikoli prišel na čisto, kaj v resnici hoče. In Bog nam je priča, da zdaj hoče za gospodarja balkanske IZBRISANE”. Skupaj z njimi je podrl, ta nori slovenski narod, Muzej slovenske osamosvojitve in začel postavljati celo vrsto spomenikov – v samem središču slovenskega glavnega mesta – najhujšim sovražnikom slovenske državnosti in demokracije.Tistim, ki se še po treh desetletij propada okupatorske komunistične Jugoslavije borijo za njene zadnje ostanke stalinistične državnosti na ozemlju samostojne Slovenije. Absurd vseh absurdov! Denarno pa bo Slovenija vse to podpirala brez najmanjšega oklevanja. Je Slovenija sploh še država? Tudi za ceno skorajšnjega bankrota Spoštovani slovenski državljani, ali smo morda že v državljanski vojni? Poslušamo namreč, da opozicije v parlamentu in v svetu glavnega mesta komunistična koalicija sploh ne upošteva.
Že to, da smo dovolili vse lažne obtožbe “izbrisanih” v EU proti državi Sloveniji, je kazalo na konec slovenske samostojnosti. Naravnost vzljubili smo vse, ki si niso mogli, znali ali hoteli urediti statusa bivanja v novi, osamosvojeni in demokratični državi Sloveniji. To gotovo kaže na dejstvo, da slovenskega naroda v resnici sploh ni več. Da smo dobili, da, skoraj po čudežu – ali pa po naključju -zgodovinskih razmer, svojo državo že prepozno, ko je nismo niti mogli niti hoteli. Prebivalstvo v Socialistični republiki Sloveniji si je na plebiscitu namreč želelo predvsem to, da bi ves slovenski denar ostal v Sloveniji. Za denar je šlo. Ne za Slovenijo, kot je verjel dr. Jože Pučnik. Vse drugo so bile fantazije peščice domoljubov in demokratov okoli dr. Pučnika in Janeza Janše. Sanje peščice osamosvojiteljev, ki jih je po osamosvojitvi – še vedno jugoslovanska in še vedno komunistična oblast – zapirala, poniževala, podila nazaj v tujino, jim podtikala vse mogoče, samo, da bi bile jugoslovanske komunistične stvari spet na svojem mestu. Kučan pa je vse skupaj vodil. Kučan in skoraj ves njegov slovenski in neslovenski – še vedno komunistični in udbovski podporniki – jugoslovanski, nikakor slovenski in demokratični – so do konca strli naš narod. Slovenskega naroda ni. Slovencev ni. Ni jih dovolj Ni. Ostala je samo še komunistična multikulturnost, v resnici Balkan. Balkan na kvadrat. Najbolj balkansko krvavi, umazani, prebrisani, zločinski multikulturni Balkan.
Živeli “izbrisani”! Kučanovi Slovenci, tudi kristjani, vam prisegamo, da bomo vaši zvesti hlapci! Slovenija je v vaših rokah! Amen!”
Frančiška Buttolo, Ljubljana
