Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica
Tu mislim na kritično maso volivcev, tisto, ki pomeni zmago na volitvah, in naslednje volitve se hitro bližajo. In premajhne masa desnih volivcev je, po mojem, eden glavnih problemov Slovenije. Zaradi tega problema je v tem času samostojne države desnici le redko uspelo osvojiti oblast. Za Slovenijo ima to seveda veliko slabih posledic, vedno več ljudi ugotavlja, da si Slovenija še ene leve vlade ne more privoščiti, da bi s tem izpadla iz kroga razvitih. Res, leva oblast še nikoli ni bila dobra za ekonomijo, leva politika vedno začne povzročati revščino.
V tem času tranzicije so se zaradi tega problema Slovenije (prevelike politične moči levice) nekajkrat zgodile za desnico škodljive, lahko bi rekli celo pogubne stvari: poskusi sodelovanja z levo vlado (z LDS), to sta poskusili tako SKD kot SLS (po filozofiji: če hočeš delati politiko, moraš biti zraven, na oblasti), a oboje so volivci kaznovali, SLS je celo za trajno izpadla iz parlamenta in vanj se nikakor ne more več vrniti.
Kje je vzrok te velike neuravnoteženosti (politične moči) v Sloveniji? Vzrok je seveda na dlani: je v zmagi komunistične revolucije na slovenskih tleh in v pol stoletja komunistične oblasti, ki je za sabo pustila svoje strukture in svoje ideje, in ena od posledic tega je (za volitve) nekaj zelo usodnega: hudo neravnovesje v medijskem prostoru, mediji pa so v sodobnem svetu nekaj ključnega v boju za oblast, ki je ( v demokraciji) boj za glasove volivcev.
In ena od posledic je seveda tudi, da je bazen levih volivcev znatno večji, močnejši kot bazen desnih. Posledica je potem npr. neko rivalstvo med samimi desnimi strankami, ko njihovi ambiciozni voditelji skušajo pridobiti čim več volivcev zase, seveda tudi na račun druge desne stranke (»preveč petelinov na majhnem kupu«). V tej luči vidim tudi Toninov »nikoli več z Janšo«, on je namreč kot predsednik N.si skušal razširiti krog svojih volivcev, seči v »sredino« ali celo v levo sredino, in smatral je, da bo to nemogoče, če bo sodeloval z Janšo, to takšne volivce odvrača, ker vedo, da bodo v primeru desne vlade šli glasovi k Janši, na levici pa vlada neko geslo in načelo »samo da ni Janša«.
Ta anti – Janša sindrom žal na (tudi večkrat sprto, razdrobljeno) levico deluje povezovalno, levica se zna poenotiti, ko gre (in ker gre) za Oblast, desnica žal ne.
Glede na vse skupaj pa moramo zaključiti, da zaenkrat še nimamo resnične demokracije, smo še precej daleč od nje – ker ni resničnega pluralizma in tudi ne prave svobode govora (ker ni svobodnih, pluralnih medijev). Ona je še vedno bolj formalna. Se pa lahko zgodi, da na naslednjih volitvah (iz znanih razlogov) spet zmaga desna opcija, a tej vladi ne bi zavidal, ker bo soočena s številnimi povzročenimi in nerešenimi problemi ter s silovito medijsko gonjo in gonjo levih političnih aktivistov.
