Piše: Janez Jančar
Dan pred kulturnim praznikom smo bili v Kranju priča nenavadnemu in moralno za pokojnega pesnika solidno ponižujočemu dogodku.
Kranjski sodniki so se v času sodniškega štrajka prišli na grob pesniku in stanovskemu kolegu »žalit«, kakšna krivica se jim godi, ker so pri svojih zahtevah po zvišanju plač neuslišani. Pesnik bi se v grobu obračal, če bi videl, kdo in kaj so ti stanovski kolegi na njegovem grobu. Stanovski kolegi, ki nas državljane v razsodbah ločujejo na prvorazredne in drugorazredne, stanovski kolegi, ki si dovolijo imeti med seboj kolege z vsemi kompetencami brez ustrezne ali s pomanjkljivo izobrazbo, stanovski kolegi, ki niso sposobni odpraviti svojih zaostalih obveznosti, stanovski kolegi, ki si dovolijo soditi po sugestijah »višjih inštanc«, stanovski kolegi, ki podirajo vse rekorde po številu pritožb državljanov RS na ustrezne evropske inštitucije v bran svojih pravic in na ta način sramotijo Slovenijo pred Evropo.
Ubogi pesnik, si predstavljate, kako bi si pesnik na račun vseh zablod našega sodstva razširil svoj opus pesmi, če bi živel v današnjem času? Nič nebi imel proti, če se gredo sodniki žalit korenjaku, ki počiva v Hiši cvetja, da se pa bratijo z intelektualnim veleumom, ki je nenazadnje svojo pravno izobrazbo prinesel iz Evrope, je pa »too much«.
Za konec vsem štrajkajočim enakih kalibrov širom po Sloveniji sporočam naslednje: najprej se izkažite s svojim delom, odpravite zamude pri svojem delu, odpravite segregacijo na prvorazredne in drugorazredne državljane, uvedite neodvisno sojenje, … Do takrat pa odgovornim za sodniške plače predlagam, da vsem po vrsti znižate plače za 30%. S svojim delom si to zaslužijo.
Janez Jančar, Kranj
