Piše: Franc Trunk
Seks kot posilstvo je značilen za spolne predatorje, kjer je vmešana še oblast/politika in denar, pa postanejo spolni predatorji enaki spolnim oligarhom…
Z večdnevno zamudo se je odzval srbski župan Ljubljane in zanikal vsebino uradnega zapiska o njemu lastnem posiljevanju brhke farmacevtke, mamice dveh majhnih otrok, citat:
“Ne vem, ali bi sploh komentiral, kajti ne samo da je upravno sodišče prve stopnje zadevo zaključilo, ampak je tudi višje sodišče potrdilo ta sklep in tega ni. Konec koncev gre za neki zapis dveh, ki delata na NPU, in jaz pravim, da govorita stvari, ki se niso zgodile…«
Izrečene besede kažejo vsaj na to, da:
1. nesojeni posiljevalec, ne prvič, v njemu lastni oblastni oholosti dodobra ponižuje zdrav razum, saj ne dopušča objektivne možnosti, da se tako upravno sodišče kot višje sodišče v celoti motita – kar ne bi bilo prvič…
2. ostaja odprto vprašanje, čemu bi dve! uradni osebi NPU sestavili tovrstni uradni zaznamek o stvareh, ki se niso zgodile, vse v času, ko je bil NPU v celoti segment, ki je deloval v korist globoke države kučanove udbomafije…
3. je srbski bosanec masleša s štirimi verzijami bosanske diplome in politično podeljenim pravosodnim izpitom kot (nekdanji) predsednik Vrhovnega sodišča RS uredil vse potrebno, da je zaščitil svojega srbskega sonarodnjaka – kar ni bilo prvič…
Kakorkoli na materialna dejstva, ki v rekonstrukciji dogodkov skozi kategorijo Časa kažejo z mero gotovosti, da je bila mlada farmacevtka v času, ko »naj bi« oz. je iskala pomoč pri srbskem županu Ljubljane v spletu okoliščin brez partnerja/moža?/očeta svojih dveh majhnih otrok, brez ustrezne namestitve in brez rednega delovnega razmerja, brez …- nimam nikakršnih zadržkov, komu verjeti v zgodbi o večkratnem posilstvu pomoči potrebne farmacevtke, kjer praktično velja, da osebno verjamem vsem prej kot srbskemu županu Ljubljane!
Naj srbski župan Ljubljane javno pojasni čemu ni iztožil vseh – od posiljene farmacevtke, do uradnih oseb, ki so napisale predmetni zadnji UZ – zaradi napada na njegovo ‘dobro ime in čast’, pač pa je blagohotno sprejel dejstvo, ki je bilo urejeno na maslešinem sodišču, da je potrebno DOKAZE! o storjenem zavržnem posilstvu – njih več tozadevnih energičnih posilstev, kjer je pot po hrbtu posiljene tekel v potoku – enostavno uničiti, vse po tistem, ko je hišna tožilka nesojenega posiljevalca blanka žgajnar predhodno uredila vse potrebno, da so DOKAZI! o storjenih zavržnih energičnih posilstvih kvalitetno zastarali…
Če bi bil srbski župan Ljubljane mož beseda, kot temu pregovorno rečemo Slovenci/Slovenke, bi se na sklep o uničenju DOKAZOV! o večkratnem posilstvu brhke farmacevtke prvi pritožil in skozi pravni postopek DOKAZAL!, da DOKAZI! ne vsebujejo nič, na kar bi lahko maslešino krivosodje »v imenu ljudstva« uprlo sodbo o večkratnem posilstvu brhke farmacevtke…
Kolikor bi na porazno materialno dejstvo dejanskega stanja maslišenega krivosodja, kaj veljale javno izrečene besede udbaško pogojene nekdanje pravosodne ministrice andreje katič iz naslednice kriminalno zločinske ZKS, za katero je ob šanku moč slišati, da je od občinske uradnice do položaja ministrice prišla prej leže kot stoje, ko je v imenu ponosnih častilcev partizanskih klavcev SD javno izrekla abotnost na nivoju kronanega retarda, da »za vse velja enak zakon, verjamemo v pravno državo«, bi bil srbski župan Ljubljane v priporu isti dan, ko je tožilstvo prejelo DOKAZE! o izvršenih posilstvih brhke farmacevtke, kot to velja za ‘običajne’ posiljevalce, ki jih tik-tak ‘ruknejo’ v pripor v kontekstu preprečitve ponovitvene nevarnosti, kjer v priporu – to je v okoliščinah človeka nevrednem ambientu, kjer so posiljevalci (op.a. kot najnižji primati…) od ostalih pripornikov nečloveško šikanirani na vsakem koraku – dočakajo pravnomočno obsodbo »v imenu ljudstva«, ki se praviloma konča z zaporno kaznijo…
Seveda se je tozadevno ponovno izkazalo maslešino udbaško pogojeno krivosodje, ki je primarno zrežiralo uničenje DOKAZOV! namesto, da bi za kakšno leto, dve, tri ‘ruknilo’ večkratnega posiljevalca v zapor, kateri se celo javno hvali, da on, kot zvesti prijatelj (op.a. vazal) udbaškega botra milana kučana že ne more biti obsojen, vse dokler zvesto služi kučanovi udbomafiji in dokler se redno udeležuje vsakoletnega pijanskega rajanja udbašev v Dražgošah…
Kakorkoli, zasledil sem javno postavljeno vprašanje, katerega odgovor bi tudi mene zanimal, povzetek:
»Koliko moraš biti ‘prfuknjen’, da tozadevno verjameš srbskemu županu Ljubljane, ki evidentno laže, da se ni zgodilo večkratno posilstvo brhke farmacevtke!?«
In nenazadnje, kaj predstavlja in kdo je pravzaprav srbski župan Ljubljane, ki ga kučanova udbomafija ščiti bolj kot Indijci ščitijo njim lastno sveto govedo, da bi mu morali verjeti na besedo, ko izreče/izjavi, citat:
»Konec koncev gre za neki zapis dveh, ki delata na NPU, in jaz pravim, da govorita stvari, ki se niso zgodile…«!?
Odgovor je na dlani:
Vse prej kot zaupanja vreden človek!
Saj ni res, pa je…
Franc Trunk, veteran vojne za Slovenijo
