Piše: Jakob Grošl
Pismo g. Ladu Ambrožiču!
Preseneča me vaše čudenje o upadu gledanosti Dnevnika in Odmevov. Ali gledate ti dve oddaji, zlasti Dnevnik? Kaj vidimo in slišimo? Res, da so objavljeni prispevki o resnosti in nevarnosti sedanjega časa – virusu SARS-CoV-2; a kaj, ko jih pretehta prikaz rekreacijskega kolesarjenja po Ljubljani z zahtevami po demokraciji. Nobene kritične ocene smiselnosti tega početja! Ali ste že slišali kakšnega udeleženca (ne protestnika – protesti proti virusu, lepo prosim), da se na takšen način tudi omejuje pandemija?
Zelo opazna je razlika v oceni ukrepov držav. Pri ukrepih slovenske vlade je čutiti dvom v njihovo učinkovitost, potrebnost, predvsem pa prizadetost zaradi »omejevanja« človekove svobode. Pri takojšnjem naslednjem poročilu o (tudi strožjih) ukrepih v drugih državah ni tega tona, tamkajšnji ukrep je sprejemljiv sam po sebi. RTV dela kot »mojškra Klara, ki podnevi šiva, ponoči para« – ob nasprotujočih si poudarkih prispevkov, ostane v spominu gledalca pač slabše ocenjeni primer.
Od prvega dne epidemije spremljam podatke o obolelih in umrlih v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, od novembra 2020 tudi za Črno goro. Moram reči, da dramatične objave na srbskem teletekstu kažejo drugačno angažiranost televizije. To si naj ogledajo naši kolesarji!
Poglobite se tudi v občasno raven poročanja TV – saj je na ravni proslavljenih vaških klepetulj. Morda nas kdo gleda preko meje – komu je mar obširna analiza pridobitve diplome nekega poslanca!
Ali ni ob opisani usmeritvi in kvaliteti dnevnoinformativnih oddaj upad gledanosti edini možni »ukrep« gledalcev za oceno zadovoljstva z njihovim delom?
Jakob Grošl, Velenje