Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica
Z razsvetljenstvom se je v tej civilizaciji pojavila neka resna alternativa veri in Cerkvi. Ta alternativa je v empiričnih znanostih, ki so postale miselno orožje razsvetljenskega racionalizma, racionalizem pa je postal kuga moderne dobe. Kuga: smrtonosna, zelo nalezljiva bolezen!
Empirija: izkustvo. Ne gre verjeti v nič, česar ni mogoče dokazati z izkustvom. Vera: verjetje. Pri veri pa je treba verjeti v stvari, ki niso dokazane (dokazljive) na ta način. Apostol Pavel: »Vera je trdno prepričanje o stvareh, ki se ne vidijo«. Mislim, da ravno na tej točki prihaja do usodnega razhajanja med vero in znanostjo. Mnogi so začeli zavračati vero ravno v imenu znanosti: kot ne-dokazano. Posredi je torej nek način mišljenja, ki se je pojavil v tej civilizaciji v moderni. In pisanja tega članka sem se lotil tudi zato, ker sem opazil v odzivih (komentarjih) na nekatere moje članke na portalu Demokracije, da nekateri (pravzaprav danes mnogi) zavračajo Boga, vero, Cerkev ravno v imenu znanosti. Res, vera (Cerkev) uči, kar se npr. tiče nastanka sveta, človeka, sploh življenja na Zemlji, nekaj povsem drugega kot govorijo odkritja modernih znanosti. Na primer: biologija in paleontologija sta spoznali, da se je življenje na Zemlji, kot ga poznamo danes, razvilo z evolucijo v nekaj milijardah let, da torej ni bilo ustvarjeno od Boga v sedmih dneh, kot piše v Genezi, in tudi človek ne obstaja le nekaj tisočletij kot piše v Stari zavezi, ampak najmanj milijon let. Izziv za filozofe, ne le za preproste ljudi, in oni so o odnosu med znanostjo in vero res pisali že debele knjige!
Osebno sem bil že kot otrok (pri verouku) seznanjen z osnovami vere (krščanstva), v šoli (še komunistični!) pa z osnovami modernih znanosti (fizika, kemija, biologija), in moram reči, da s tem odnosom nikoli nisem imel težav (da bi zaradi znanosti izgubil vero), vseskozi sem čutil, da gre pač za dva zelo različna spoznavno-miselna svetova, in da zgodb Svetega pisma velikokrat ne smemo jemati dobesedno, ampak simbolično, sedem dni stvarjenja npr. hoče povedati, da Bog sveta ni ustvaril naenkrat, v trenutku, da je ustvarjal skozi več obdobij, da je tudi zgodba o Adamu in Evi kot prvih dveh ljudeh, o raju, izvirnem grehu in izgonu iz raja visoko alegorična.
Zgodba modernih znanosti
Ta zgodba nikakor ni nedolžna, kar se tiče naših znanj in načina mišljenja. Te Znanosti so imele velikanski vpliv zlasti sredi prejšnjega stoletja, ko so se vrstila velika odkritja in ko so mnogi (zmotno) mislili, da bo Znanost rešila vse naše probleme (tudi tehnika – hčerka Znanosti je takrat silovito napredovala!). Glede tega smo se streznili: napredek znanosti se zaustavlja, in soočeni smo s številnimi negativnostmi, ki jih povzroča moderna tehnika. A kljub vsemu: po vsej zemeljski obli se dandanes masovno, v šolskem sistemu, poučujejo te znanosti, kar pomeni, da močno kreirajo (še vedno) naš način mišljenja. S poglabljanjem v ta znanja si človek sicer širi obzorja, a ko si s tem polni glavo, postaja s tem tudi vedno bolj pogojen (in zasužnjen). Tu bi rad poudaril, da velika večina mladih ljudi, ki gredo skozi šolski sistem, dandanes sprejema in razumeva moderno znanost ne kot znanost, ampak kot racionalistično filozofijo (čeprav si ob tem predstavljajo, da je to znanost, ki jo razumejo). Zakaj? Ker tam ni niti časa niti možnosti in sposobnosti, da bi jo razumeli dovolj poglobljeno, kot znanost. Razumejo jo poenostavljeno, kot jo razlaga racionalizem. Racionalizem: po tej filozofiji Razum lahko spozna resnico, z znanstveno metodo (ki je tudi delo Razuma!). To je zato razumevanje, po katerem ta Znanost (s svojo metodo) odkriva naravne zakone in spoznava naravo takšno kot je. Po tem razumevanju razne teorije, ki jih ustvarja znanost, niso zgolj poskusi, razložiti nekatera dejstva, podobe in standardni modeli, kot jih razumejo fiziki, ampak neka večna resnica, nekaj, kar zares obstaja v naravi. Tako so tudi enačbe naravni zakoni, ne zgolj miselna orodja (kar v resnici so!), iz takšnega razumevanja pa potem izhaja tudi močno precenjevanje tega jezika znanosti, in nekaj postane res vredno samo, če je podano in zapisano v obliki enačbe – jasno in eksaktno. Fizikalne enačbe in kemijske formule – virus in orožje kuge racionalizma! Iz takšnega načina mišljenja in takšnega (zmotnega) znanja pa se v glavah ljudi poraja neka podoba sveta, ki vodi v ateizem, kajti tu je vse mogoče (pravilno!) razložiti brez Boga: nastanek sveta (vesolja – z big-bangom), nastanek osnovnih delcev, atomov, zvezd, galaksij… . Poznamo tudi sile in energije, ki vse to gibljejo, poganjajo… . Energija npr. nastaja iz mase in masa iz energije. Poznamo vse vrste polj, ki to gradijo, omogočajo, še več, enotna teorija polja (teorija strun) pojasnjuje vsa ta polja, celo delce, njihov nastanek in lastnosti.
Nasprotje med znanostjo in vero
Ta znanost je nasprotna veri že samo s svojo spoznavno metodo: ona postavlja Razum na prvo mesto, vera Boga, del njene metode je dvom, pri veri je dvom greh, v znanosti se nekaj verjame, ko je »dokazano« (z izkustvom – eksperiment, meritve), pri veri je treba slepo verjeti, jezik znanosti je jezik matematike, ki je jezik znakov, in tu so odločilne količine, številke. Jezik vere pa je jezik simbolov in simboličnih besed. Pri veri je pomembna »beseda«, pri znanosti pa enačbe in formule, ki edine opisujejo »eksaktno«, beseda je v odnosu do tega jezika »neeksaktna«. Izkustvo modernih znanosti se nanaša na svet materije, torej na zunanje, tudi pri veri obstaja izkustvo, a se nanaša na duhovno (ne-snovno) in notranje.
Torej, pred seboj imamo dvoje nasprotujočih si spoznavno-miselnih svetov, in Jezus to v knjigi RŽVB potrdi: »Znanje vaše dobe se bojuje proti mojemu nauku (nauku Svetega pisma, evangelija)«. Se pravi, znanje, ki je ustvarilo moderno, je človeku Zahoda postopno odvzelo vero (krščanstvo), zaradi nekega razvoja je on tudi ogromno izgubil! To se je zgodilo postopno, in človek je to izgubil, ne zavedajoč se, kdaj, kako in zakaj. Vzrok je v tem, da je za poznavanje teh velikih nasprotij in s tem rušilnih učinkov treba dovolj dobro poznati tako spoznavno stavbo vere kot miselno zgradbo moderne znanosti, ljudi, ki to zares poznajo (ki se v to resno poglobijo) pa je žal bolj malo. A tega ne gre zameriti, tega ni težko razumeti, ker je ta problematika s filozofskega vidika dokaj zahtevna.
Moderna znanost v knjigah RŽVB (Resnično življenje v Bogu)
Jezus pove, da jih (te knjige) daje tudi zato, ker je racionalizem izzval njegovo moč. In pove tudi, da je to vzvišeno Sporočilo nujno za rešitev naše dobe, in če preučimo, kaj napiše v njih glede znanosti, bomo razumeli, zakaj: »Lažna modrost (znanost) je moje stvarstvo pripeljala v satanove mreže in moja jagnjeta spremenila v brezbožneže, razvratneže. Prihajam, da bi našel stvarstvo v rokah hudiča, ki ga hrani z racionalizmom. Racionalizem je spremenil mojo Cerkev v ruševine, v kup kamenja. Spoznaj, da sta racionalizem in modernizem največja sovražnika moje Cerkve, ker oba vodita v ateizem. Racionalizem je orožje, ki se bojuje proti moji božanskosti. Znanost bo še naprej orožje učenih proti Meni. V vaših dneh satan prihaja z orožjem racionalizma.
Lažne teorije in razlage so za vas strupena hrana. Ne hodite pit vode človeških teorij, ki izvirajo iz racionalizma.«
Nekaj komentarja: Bog moderno znanost imenuje »lažna modrost«, in njena lastnost je, da speljuje ljudi v satanove mreže, in ko so v njih, jih spreminja v brezbožneže, jasno, ker si ta znanost zna VSE pravilno razlagati brez Boga! Zato je razumljivo, zakaj v naših dneh satan prihaja »z orožjem racionalizma«, ki je ta znanost in ki bo še naprej »orožje učenih proti Bogu«.
Če je ta znanost »lažna« in če jo gradijo razne teorije, pomeni, da so znanstvene teorije lažne (ne vsebujejo resnice o stvareh, ki jih skušajo pojasniti in jih zato Jezus imenuje »voda«, so torej prazne). Svetuje nam, naj »raje okušamo vino njegovega nauka«. Nauka knjig RŽVB (ki je po vsebini ENAK nauku Svetega pisma). Če to Sporočilo daje, ker »je racionalizem izzval njegovo moč«, in če je orožje racionalizma znanost, pomeni, da z njim daje nekaj večjega in močnejšega od znanosti: »Nihče ti ne more dati večjega znanja kot Jaz«. Iz tega pa nujno sledi naslednje: »Njihova modrost (znanost) bo propadla, ko se bo srečala z mojo modrostjo (knjig RŽVB)«. In še: »S sveta bom zbrisal njihovo modrost. Kako se bodo potem počutili znanstveniki?«
Tu se postavlja zahtevno vprašanje: kako bo mogla propasti moderna znanost, ki je znanost o svetu materije, ob srečanju z znanjem knjig RŽVB, ki ne prinašajo materialistične znanosti, ampak znanje (nauk) o Svetem Duhu, ki je ne-materija? Odgovor se verjetno skriva v tem: fizika ugotavlja, da je bistvo materije polje. Kar pa kaže na to, kaj utegne biti polje (in s tem temeljno gradivo sveta): da je to Duh. Te knjige z naukom o Duhu prinašajo možnost, da končno pojasnimo, za kaj pri polju v resnici gre, in s tem bodo vse dosedanje (lažne) teorije o polju res propadle.
Kant je zapisal, da je razsvetljenstvo izhod človeštva iz nedoletnosti. Med otroštvom in odraslostjo pa je puberteta, ko človek še ni zrel, je pa na poti k temu. Tako imam modernost, ki jo je ustvarilo razsvetljenstvo, za neke vrste puberteto človeštva, a tej dobi se dandanes čas izteka. Zaradi enostranskega razvoja in izgub, zaradi negativnih učinkov vsega tistega, kar je moderno ustvarilo (znanost, tehnika) na naravo in družbo, ta civilizacija deluje težko in bo vedno teže, zato bo vedno več ljudi ugotavljalo, da ta kultura s tem načinom, filozofijo, znanjem in načinom življenja ne bo mogla več naprej, da bo treba uvesti nekaj radikalno drugačnega, kar pa je že prehod v »novo dobo«. Večja zrelost v po-moderni pa se bo pokazala tudi v zrelejšem pogledu na znanost in v pogledu na odnos med znanostjo in vero. Ob tem se bo človek Zahoda zavedel, zakaj je izgubil svojo vero (se pravi rušilnih učinkov znanosti) in da se pot do resnice in pravilnega odločanja skriva v verski spoznavni stavbi, zrelost »nove dobe« se bo (po mojem) pokazala ravno v tem: v pravi poti do resnice, ki ni pot filozofije, razmišljanja, razuma. Za kar pa bo treba na novo postaviti to (porušeno) stavbo: »Vsak mora zgraditi to novo stavbo v sebi«, piše v knjigi RŽVB. In te knjige vsebujejo material za to gradnjo, takšnega, s katerim je tudi mogoče graditi.
