Piše: Pintar Franc
Poslanec, poklicni zgodovinar, vidnejši član ZZB NOB in stalni kolumnist v njihovem glasilu Svobodna beseda je del izobrazbe pridobil v še času SFRJ (…), ki je s KP na čelu v NOB in socialistični revoluciji (…) zagotovila razvoj socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov na poti k osvoboditvi dela (zveni znano?) in zgraditvi komunistične družbe (ustava SFRJ).
Ceno za ta razvoj v Sloveniji poznamo: 600 prikritih grobišč, 13 koncentracijskih in 20 delovnih taborišč vključno s taboriščem za otroke Petriček, čez 5000 izgnanih Volksdeutscherjev in 72 družin iz obmejnega pasu z Avstrijo, razlastitve, montirani sodni procesi … Ves ta teror so kasneje spremenili v “socializem s človeškim obrazom”. Po tridesetih letih demokracije smo bili sposobni le “seznaniti” se s tretjim totalitarizmom v okviru evropske resolucije iz leta 2009. Slovenijo so leta 1941 napadli nacizem, fašizem in komunizem. Poslanec korektno pojasni nekaj splošno veljavnih načel resolucije, nekorektno pa je do “resnice in znanosti na kateri temelji resnica”, da ni omenil sedmih točk, ki decidirano omenjajo komunizem, v enajstih pa je prisoten v sintagmi totalitarni in avtoritarni režimi.
Njegova razprava je v bistvu ponovitev kolumne iz Svobodne besede z novo skovanko “vzporedna zgodovina”, ki sedaj v demokraciji spominja na prepovedano zgodovino, ki bi jo morali poznati tudi ‘režimski’ zgodovinarji. Njegovo “zanimanje, kaj bi se dogajalo v Muzeju osamosvojitve, zamišljenem kot politično ideološki projekt” ter naštevanje primerov odpira primere iz “vzporedne” oz. nekoč prepovedane zgodovine:
– partizansko požiganje več kot 100 gradov s knjižnicami, požiganje in zaplemba in cenzura ideološko neprimerne literature in avtorjev,
– požiganje – uničevanje arhiva (VOS / UDBE / SDV …), za kar še nihče ni odgovarjal. Ali bi bil objavljen kakšen dokument v kakšni pomembnem življenopisu ? Kaj je bilo torej narobe s priborjeno ‘svobodo’?
– odsotnost ‘levega dela predsedstva’ in ZZB s somišljeniki (ZZB+) v Kočevski Reki ter na mnogih osamosvojitvenih proslavah. (retuširanje?),
– odnos KP do pakta Hitler Stalin. Bi bila Angela Vode proglašena za “ponaredek”
– nekatera nasprotovanja osamosvojitvi, ki so bila našteta na isti seji DZ,
da jih naštejem samo nekaj.
Očitek ideološke prisotnosti pri ustanovitvi Muzeja ustanovitve naj bi prekril zapovedano ideologijo KP v dosedanjih mnogih muzejih NOB in šolskem sistemu, po osamosvojitvi pa njen ‘izbris’ kot avantgardi v NOB – revolucije na proslavah ZZB+, v Svobodni besedi, na razstavah … Indic ‘novih časov’ z novo vlado pa je razviden v zadnji Svobodni besedi, ko je v članku Dolomitska izjava kot zgodovinsko dejstvo ponovno v OFu izpostavljena »avantgardna vloga v slovenskem osvobodilnem gibanju (…) KPS.”
Če parafraziram Kettejevo ‘Sanjal je nocoj naš Tonček’, s skoraj ponarodelo ‘Nocoj so dovoljene sanje’ so le te začele z izključitvijo mikrofona nadškofu Šuštarju, s seznanitvijo z evropsko resolucijo v DZ, z zahtevo ZZB za vrnitev “najsvetlejšega dela naše zgodovine”v šolski sistem in nekako logično končale s prisotnostjo ministrice Vrečko (beri države?!) na proslavi ustanovitve KPS na Čebinah. So se zločini (ponovno) legalizirali. To je žalitev in posmeh pobitim med in po
NOB (nisem še zasledil, da bi ZZB+ obžalovali medvojne poboje) in tistih partizanov, ki so bili preko Temeljnih točk OF izigrani v NOB, ter padlih za osamosvojitev. Da Ustave ne omenim.
Je Kardeljeva napoved v Zagrebu leta 1940 dobila epilog?
Ob spominjanju na holokavst od ZZB+ (ob zamolčanju medvojnih in povojnih pobojev), pogosto slišimo: Nikoli več. Ta opomin in poziv bi ob množici odkritih dokumentov in Ustavi moral na proslavi na Čebinah kljub Destovnikovemu letu zamenjati njegov Samo en cvet. Ali pa tudi ne. Mogoče pa bo mnoge, predvsem ZZB+, le s(o)pomnil na njegovo pesem Slutnja: ‘Ni res, ne morem verjeti, (…), sram me je.’
‘Kaj bi bilo huje: živeti z resnico ali umreti, ne da bi kdaj koli izvedel zanjo? (J. Cmager, 2022).
Čebine 2023 so odmik od resnice in od sprave.
P.S. Napisano v pričakovanju praznika Upora proti okupatorju
Pintar Franc, Bled
