Še je, še je, še je pri življenju,
šepnil doktor je Tevejc veselo,
ko že mislil je, da mu odpelo
po poldrugoletnem je trpljenju.
Pacient najtežji Levči Petek
je ob osmi spet se zdramil malo,
znak življenja je telo oddalo,
za zdravnika pravcati zadetek.
Ni še mrtev, saj še rahlo diha,
tudi če je noč in dež in mora,
upamo, da jutranja bo zora
pospešila, da še zasopiha.
Levči Petek torej ni še mrtev,
vsaj na škrge dih mu še ostaja,
sanja pacient, da ljudska vstaja
dvigne ga in najde novo žrtev.
Ni ga, ni ga, ni ga še pobralo,
resda bliža konec se trpljenju,
a je Levči k sreči pri življenju,
malce mu ga vendar je ostalo.
Levčija imamo silno radi,
doktor je Tevejc pristavil piko
in potem razjokal se nad sliko,
ki je pokazala zadnji stadij.