Naš Ostržek da se bo poboljšal,
Pepetu očetu je obljubil,
ga za zadnji krajcar še oskubil,
rekel, da si rating bo izboljšal.
Nič več da ne bo igral oslička,
prečo si popravi in očala,
zresnil se bo in da to ni šala,
vrže čez ročaj se na konjička.
Jezdil bo, učil se bo marljivo,
družbo našel da si bo pošteno,
kar rečeno je, bo vse storjeno,
je obljubil znova podkupljivo.
V novi se pokazal bo podobi,
z židano se kazal bo marelo,
z žabo rjavo se lovil veselo,
bratil se bo s konji in golobi.
Konja šarca, pravi, bo zajahal,
nova bo podoba nova scela,
druščina bo ta Ostržka vzela,
bo iz sedla fant resnobno mahal.
Da se naš Ostržek bo popravil,
še sam sebi revež ne verjame,
isti hip ga slaba družba vzame,
kdor verjame vanj, bo čas izgubil.
Še ta mesec bo pristal spet v jarku,
lutka namreč tja edino spada,
okrog njega le norija vlada,
znašel se je namreč v luna parku.
