Piše: Frančiška Buttolo
Poslušamo, beremo, si zastavljamo vprašanja, ali je prav, ker ne podpiramo terorizma in še zlasti to, zakaj so bili tisti Judje, ki jih je pobijal Hitler žrtve nasilja, ti – današnji – ki jih pobijajo islamski teroristi pa so si – prav obratno – sami krivi za krvave napade, zato ker nočejo oditi z Bližnjega vzhoda.
Seveda je ta moj nepoglobljen pogled na islamistične teroristične napade na Izrael napačen in nedopusten. Dejstvo pa je, da sem si ga “izposodila” pri pristnih borcih za osvoboditev Palestine, ki so punčica v očesu OZN, EU vsega Vzhoda in velikega dela Zahoda, tudi Slovenije – med podporniki naše narodnoosvobodilne vlade dr. Roberta Goloba ali vlade Pereon (pralni prašek v komunistični Jugoslaviji).
Skladno z zahtevami islamističnih teroristov, se morajo Judje v Izraelu braniti humano, tako, kot ugaja teroristom in njihovim podpornikom za rešitev judovskega problema na Bližnjem vzhodu. Ko islamski teroristi napadejo izraelske Jude, so si ti sami krivi, ker jih oblasti niso dovolj zgodaj obvestile, da se morajo umakniti na varno. Fuj, pa takšne oblasti! Kot da ne bi vedele, da imajo islamski teroristi že skoraj pod vsako posteljo ali zibelko državljanov in drugih prebivalcev Izraela svoje skrite rove, polne najboljšega razstreliva! Le kaj si mislijo Judje v Izraelu, ko vztrajajo, da bodo ostali v svoji domovini? Da jih bo rešil čudež? Morda bi izraelske Jude res lahko rešil kak velik čudež, ampak tudi to ni mogoče. Ker so minili časi Hitlerjeve šlamparije. Islamski teroristi so konsekventni iztrebljevalci Judov v Izraelu – znanstveno in tehnično v popolnem skladu z najvišjimi dosežki sodobne vojne vede in znanosti, daleč pred Izraelom, z nekajkrat manjšimi finančnimi sredstvi za obrambo od tistih ki jih imajo islamistični teroristi. Kolikor pa upoštevamo vso podporo islamskim teroristom najpomembnejših mednarodnih organizacij, je v resnici PRAVI ČUDEŽ, da država Izrael sploh še obstaja.
Ampak prav dolgo te države ne bo več. Marksistični izum zahrbtno gramscijevsko “mehkih” terorističnih “humanitarnih” nevladnih organizacij bo omogočil “prijateljsko” odprtje meje med skorajšnjo novo – nič več – islamistično teroristično državo Palestino in – nič več – judovskim Izraelom – ker bosta ti dve državi samo še multikulturni in globalistični.
Seveda so to samo sanje kulturno marksističnih zahodnih politikov. Še huje, niti sami ne verjamejo tem svojim otročjim neomarksističnim sanjam. Zato pridno in v strahu božjem uvažajo islamske migrante že v vsako evropsko vas. Kajti še predobro vedo, da imajo islamski teroristi – ne le v Izraelu – temveč po vsej EU in še marsikje po svetu vse polno – povedano v prispodobi – svojih skrivnih rovov tudi pod posteljami glavnih birokratov EU, OZN, ZDA, tudi pod spalnicami na Vzhodu in po različnih otočjih. Predvsem pa pod spalnicami vseh glavnih zahodnih bankirjev, še zlasti pa tistih, ki so judovskega porekla. Morda je prav v tem tudi velik del skrivnosti uspešnega nasprotovanja Izraelu praktično vseh Sorosovih organizacij za odprto družbo (so bile povezane tudi z morebitno sabotažo izraelskih obveščevalnih služb?).
Za konec: izraelski Judje v državi Izrael skoraj gotovo nimajo prihodnosti. Odnos sveta do judovskega Izrela je v svojem bistvu še vedno odklonilen, kot je bil skozi vso zgodovino. Zdaj se svet izgovarja, da bi moral biti Izrael bolj multikulturen. Pač nova politična moda, s staro protiizraelsko in protijudovsko vsebino. (Zdaj bi morali biti vsi narodi multikulturni, tudi slovenski. To pomeni, da bi morali izginiti.)
Osebno pa sem prepričana, da islamistični terorizem svet podpira predvsem zaradi tega, ker se večina človeštva nikoli ni – in se najbrž tudi ne bo – identificirala z judovskim trdnim in neizprosnim zavedanjem dejstva, kako malo je veliki večini človeštva do tega, da bi bila pametnejša. In tudi samoobramba Izraela ni nič drugega kot razumno dojemanje resnice o tem, kaj v resnici hoče svet – skupaj z islamističnimi teroristi – od njihove države in naroda. V bistvu samo to, da naj – oba – izgineta z Bližnjega vzhoda, ker sta tam vsemu svetu samo v napoto. Kaj bo s temi Judi v širnem svetu, tega pa se nihče ne vprašuje. Menda naj bi s svojimi talenti, zlasti kot genialni bankirji, hlapčevali vsem mogočim gospodarjem, predvsem političnim – a le tako dolgo, dokler jim ne bi postali nevarni. Potem pa bi se spet – kot nekdaj Hitler – lotili reševanja tako imenovanega judovskega vprašanja.
