Piše: Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Delodajalci imajo le še nekaj dni časa, da sprejmejo ukrepe glede pravice do odklopa, ki je bila uzakonjena novembra lani s spremembo Zakona o delovnih razmerjih. Pravica do odklopa delavcu omogoča, da med počitkom, dopustom ali drugo upravičeno odsotnostjo, delodajalec ne sme motiti njegovega prostega časa. Slovenija je tako ena izmed prvih držav, ki je pravico do odklopa uzakonila.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije opažamo, da so številna podjetja, ki so vezana na mednarodne trge in kjer imajo fleksibilen delovni čas, v dilemi, kako tem ukrepom zadostiti, da ne bodo v prekršku. V OZS smo prepričani, da je potrebno delavcu omogočiti čas za počitek, a uzakonjena pravica do odklopa bo v mnogih primerih povzročila nemalo nevšečnosti. Primer: ko delavec v podjetju zboli in to delavec sporoči svojemu delodajalcu šele zvečer, mora ta za naslednji dan zagotoviti nadomeščanje za delavca, ki je bolniško odstoten. A ker drugega delavca ne sme kontaktirati v času pravice do odklopa oziroma se delavec na klic ni dolžan javiti, ta ne bo prišel v službo, zaradi česar bo moten delovni proces. Delodajalci so zaskrbljeni, da bo zaradi vsega pompa, ki ga ta pravica prinaša in njeno pogosto napačno razumevanje, rezultiralo v slabi delovni klimi in poslabšanju odnosov med zaposlenimi.
Podobno kot že evidentiranje delovnega časa ter pravilnik o premeščanju bremen, tudi pravica do odklopa na nek način predstavlja novo birokratsko oviro za številna podjetja. Do 16. novembra morajo namreč delodajalce sprejeti ustrezne ukrepe.
»Dejstvo je, da smo na vrhu med državami EU-ja, kjer je stopnja hude materialne in socialne izključenosti najnižja, na lestvici konkurenčnosti pa smo padli za enajst mest. Tudi zaradi zakonodaje, ki jo zadnje čase sprejemajo in prinaša podjetjem tako birokratske kot finančne obremenitve,« je ob tem dejal predsednik OZS Blaž Cvar.
