Se prikaže na ekranu mila,
vsa patetično prenarejena,
hkrati socialno prevznesena,
pravi sama sebi dobra vila.
Socialno vodi vila združbo,
demokratsko in čutečo skrajno,
da za pravljico je pravšnja bajno,
vzeli brž k Pepelki bi jo v službo.
Je Pepelka, dobra vila hkrati,
se s pepelom kdaj pa kdaj posuje,
reče, to je delo roke tuje,
med vrsticami je treba brati.
Za svobodo je, je vsa vilinska,
čustva prekipevajo verbalno,
pleše kakor vila teatralno,
Sanja res izjemno je prvinska.
Vila Sanja, to ime so dali
drugi ji, deluje ker da sanja,
ko njen glas doneče ti odzvanja,
da ob njem kot kipi bi obstali.
So besede sladke in medene,
hkrati opozarjajo svareče,
kar pove ti Sanja, prav grozeče
je za neobčudovalce njene.
Se na vse spozna in vse rešuje,
kot rečeno, dobra vila to je,
s to razliko, kadar gre za svoje,
v lasten prid dodatno pametuje.
Le o tem še ni spregovorila
v svojih govorancah socialnih,
rekla nič o dejstvih ni banalnih,
da njen dom ukradena je vila.
