Velja železno pravilo, demokracije ni brez nadzora oblasti. Ali je potem sprejemljivo, da je minister za notranje zadeve, sicer nadrejen policiji, lahko le tajnik policije in figov list za eventualne probleme policije? Minister sme poskrbeti le za neodvisnost policije in za ustrezno opremo za njeno delovanje, ne sme pa nadzorovati in nikakor ne usmerjati policije, čeprav je tudi odgovoren za rezultate njenega dela.
Država, ki jo že desetletja vodi slovenska levica, ob podpori njenih privržencev, večine kulturnikov in zaposlenih v javnem sektorju, ob podpori večine organiziranih upokojencev, ob podpori častnih občanov Ljubljane in ZZB ter sedaj tudi protestnikov na kolesih, ki vsi vede ali nevede skrbijo le za bogate, ne pa za siromake, temveč za vplivne politike, za privilegirane dolžnike in svoje privržence, a za oškodovane navadne državljane »Smrtnike« pa ji ni mar, ni socialna država! Podjetnik Smrtnik je vzel kredit, da je delavcem izplačal zasluženo plačilo, a sam na koncu kot podizvajalec ni dobil plačila. Zato je »bankrotiral« in zbolel za Parkinsonovo boleznijo. Kako je to mogoče, celo pri javnih projektih, ki jih financira oblast, a da jo to ne zadeva? Kako je (bilo) mogoče, da kredite menedžerjev za prevzeme podjetij, poravna kar podjetje, če ne gre drugače, pa država. Država ščiti premetene dolžnike in opehari upnike.
Leta 2014 je Banka Celje opozorila na nenamensko porabo sredstev na projektu Stožice:«Banka meni, da poraba kredita ni bila namenska, kar po mnenju banke predstavlja znake kaznivega dejanja zoper premoženje oziroma/in zoper gospodarstvo.” Logarjeva preiskovalna komisija je ugotovila, da je nedokončan projekt Stožice v slovenskih bankah povzročil 135 milijonov evrov veliko luknjo, 30 milijonov evrov pa je dolg do podizvajalcev, ki jih je na projektu delalo okoli sto. Tedaj jr pravosodna ministrica Andreja Katič dejala, da je državni tožilec po zakonu dolžan sprožiti postopke pregona tudi za sume, ki jih izve iz medijev. Pismena ovadba torej ni vedno obvezna. Enako sporoča Vrhovno državno tožilstvo. Nikjer pa nisem zasledil, da je državni tožilec za gornje primere po službeni dolžnosti začel postopek preverbe suma storitve kaznivega dejanja? Ne spomnim se, da bi na to sramoto kakorkoli reagirali častni občani Ljubljane, niti sedaj kolesarji v skrbi za pravično državo. Kolesarji zahtevajo kar odstop premiera Janeza Janše in tudi ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki noče biti le fikus za okras.
Berem tudi: »Nobena oblast ali moč – politična, sodna, zdravniška, finančna, akademska, kulturniška, cerkvena – ne sme ostati brez nadzora; vedno je odgovorna republiki – državljanom. Predsedniki, ministri in tožilci se ne smejo nadzorovati sami; sploh pa se ne smejo bankirji, biznismeni in kleriki …Boj za nadzor zahteva veliko svobode – osvobojenosti strahu – vseh v republiki; mora ga zagotoviti oblast. Zato imamo državljani politične pravice – govoriti, protestirati, objavljati – in kritizirati vse oblasti. Ker vse oblasti – tri veje in vsi organi, predsednik države – samo služijo uresničevanju ustave, so avtonomni samo v zakonitosti. In to velja za vse univerze, cerkve, društva – za kogar koli v republiki!« Pravi Iztok Simoniti, nekdanji diplomat. Dr. Iztok Simoniti je bil tudi svetovalec predsednika republike dr. Janeza Drnovška. Strinjam se z njim. Menim, da demokratično državo vodi najvišji organ oblasti v parlamentarni demokraciji, to je DZ RS, ki v imenu državljanov volivcev državi postavlja cilje in potrebna merila. V ta namen DZ sprejema oz. »proizvaja zakone« tudi za delovanje obeh drugih oblasti. Zakoni so njegovi izdelki. Pravično je, da vsak odgovarja za kvaliteto delovanja svojih proizvodov. Zato mora sam nadzorovati njihovo uporabnost in učinke. Pa to ni dovolj! Kakovost rezultatov dela organov oblasti, kot je tožilstvo in policija, ki sta že tako organizirana v okviru izvršne oblasti, to je v okviru vlade oz. tožilstvo v okviru ministrstva za pravosodje oz. morajo torej nadzorovati (porabniki teh storitev, to so državljani, neposredno na volitvah) ali posredno preko njim odgovornih organov.
Generalni državni tožilec g. Drago Šketa, Delo- SP; 13. Oktobra 2018 poudari:«Tožilstvo je strogo strokovna funkcija in o imenovanju naj ima glavno besedo stroka, ne politika .« Ali to res ustreza demokratični državi? Ali res ne sme izvoljena politika, ne državljani ocenjevati rezultatov dela tožilcev in policije ter sodelovati pri njihovem imenovanju? To sme sedaj samo Državnotožilski svet, ki je samostojni državni organ., ki sodeluje pri varovanju samostojnosti državnih tožilcev. V tem svetu pa imajo tožilci večino, tožilci torej nadzorujejo sebe. Nihče, niti zakonodajna, ne izvršna veja oblasti, ne pravosodni minister, ne ljudstvo ne smejo torej ocenjevati rezultate dela tožilstva, enako ne policije, čeprav delujejo v imenu in za račun ljudstva. V ZDA pa ljudje volijo tožilce in šerife, vodje policije. Nihče ne sme nadzirati sam sebe, sicer je to parodija odgovornosti in učinkovitosti.. Že leta gledamo številne primere ogoljufanih državljanov, delojemalcev, ki so jim bile kratene lastninske pravice, kot je to ugotovilo ustavno sodišče. Ne razumem in ne bom pozabil, da je generalni državni tožilec Drago Šketa ob nastopu na funkcijo v intervjuju dejal: »Delavci so podvrženi malodane sužnjelastniškim razmerjem. Tožilci se ukvarjajo tudi s sistemskimi kršitvami, ki so unikum naše družbe. Zakaj imamo osem tisoč ovadb zaradi kršitev pravic delavcev? To vprašanje je treba urediti.« Mar je to urejeno? Menim da ni, a ni nikogar sram? Pravosodni minister Goran Klemenčič je v Odmevih, 6. decembra l. 2016, dejal , da če bo ostalo tako, kot je sedaj v civilnih in kazenskih postopkih pri obravnavah bančne kriminalitete, da ni nihče za nič odgovoren, bo on prvi, kot pravosodni minister rekel: »Ne verjamem v pravno državo. Vse skupaj nas mora biti strah.« Tudi mene je strah, saj ni sprememb. Ne razumem protestnikov, da jih ne moti, da oblast nima dejansko nadzora in ne odgovornosti za kvalitetno delovanje pravne države. Strah me je, ker najvišja oblast, DZ, dopušča, da sta brez pravega nadzora tožilstvo in policija. Minister pa naj bo le fikus. To ni demokracija v »službi ljudstva«!
Franc Mihič, Ribnica
